Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.

Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" mladih prekmurskih glasbenikov

Prekmurska zasedba Ethnotrip je svoje delovanje začela s poustvarjanjem slovenskih in tujih ljudskih pesmi, njihova tretja plošča »Preden se zdani« pa prinaša obrat v avtorske vode. Sobivanje knjižne slovenščine in prekmurskega narečja, preplet slovenskih in tujih ljudskih glasbenih elementov z elementi popularnejših glasbenih žanrov ter pomen same glasbe, ki jo ustvarja Ethnotrip, je le nekaj iztočnic, ki jih v pogovor vpleteta dva člana skupine: pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.

Zgodba skupine Ethnotrip se začne pred skoraj desetletjem na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ko so se štirje bodoči glasbeni pedagogi lotili poustvarjanja slovenskih ljudskih pesmi. Nekaj let kasneje so se ustalili v zasedbi Ethnotrip, in sicer v naslednji postavi: pevka Tjaša Šimonka, violinist Miha Kavaš, klaviaturist Primož Kramberger, baskitarist Aleksander Varga in tolkalist Tomi Došen. Po dveh ploščah (Ethnotrip, 2013, ter Kdo bo pil iz bistrega studenca, 2016) in številnih koncertih doma in v tujini so se odločili, da je čas za novo, povsem avtorsko ploščo.

Najprej so se obrnili na Štefana Kardoša, s katerim so sodelovali že prej, in nastala je pesem “Kama ideš” na njegovo besedilo; izbrana je bila tudi na natečaju Imamo novo glasbo v sodelovanju RTV Slovenija in Ministrstva za kulturo. Počasi so nato začele nastajati tudi druge pesmi; besedila so poleg Kardoša spisali Marko Kočar, Jasna Jurkovič, Mojca Šipek, Feri Lainšček in Aleksander Varga. Ustvarjanja glasbe so se člani skupine lotili sami in nastalo je dvanajst žanrsko, vsebinsko in čustveno raznolikih pesmi, za katere pa bi vseeno lahko rekli, da jih v celoto združuje mladostna, na trenutke prekmursko melanholična, obenem pa občutena in pozitivna naravnanost skupine Ethnotrip:

“Mislim, da iz svoje kože ne moremo … Vsak ima nekaj tisto svojega … in se to seveda tudi pri samih komadih pozna, da mogoče zdaj ta čisto drugače zveni kot oni. Ampak jaz mislim, da je to tisti čar, da res lahko vsak najde nekaj potem – tudi poslušalec, vsak najde nekaj zase.”

Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu

Sama glasba se pogosto zgleduje pri ljudski (domači in tuji, pri čemer velja izpostaviti makedonsko), ta občutek pa pri nekaj pesmih jezikovno podkrepijo še besedila v prekmurskem narečju. Prav spoštovanje do tradicije in njeno neobremenjeno vključevanje v sodobno ustvarjanje je tisto, kar daje pesmim s plošče Preden se zdani poseben čar:

“Ljudska glasba je vseeno tista, iz katere smo izhajali že v osnovi. In sigurno se nekaj ohrani. Pa glede na to, da smo še vedno ostali Ethnotrip, jaz mislim, da je tudi prav, da se nekaj takega vmes sliši.”

Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu