Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" mladih prekmurskih glasbenikov
Prekmurska zasedba Ethnotrip je svoje delovanje začela s poustvarjanjem slovenskih in tujih ljudskih pesmi, njihova tretja plošča »Preden se zdani« pa prinaša obrat v avtorske vode. Sobivanje knjižne slovenščine in prekmurskega narečja, preplet slovenskih in tujih ljudskih glasbenih elementov z elementi popularnejših glasbenih žanrov ter pomen same glasbe, ki jo ustvarja Ethnotrip, je le nekaj iztočnic, ki jih v pogovor vpleteta dva člana skupine: pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
Zgodba skupine Ethnotrip se začne pred skoraj desetletjem na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ko so se štirje bodoči glasbeni pedagogi lotili poustvarjanja slovenskih ljudskih pesmi. Nekaj let kasneje so se ustalili v zasedbi Ethnotrip, in sicer v naslednji postavi: pevka Tjaša Šimonka, violinist Miha Kavaš, klaviaturist Primož Kramberger, baskitarist Aleksander Varga in tolkalist Tomi Došen. Po dveh ploščah (Ethnotrip, 2013, ter Kdo bo pil iz bistrega studenca, 2016) in številnih koncertih doma in v tujini so se odločili, da je čas za novo, povsem avtorsko ploščo.
Najprej so se obrnili na Štefana Kardoša, s katerim so sodelovali že prej, in nastala je pesem “Kama ideš” na njegovo besedilo; izbrana je bila tudi na natečaju Imamo novo glasbo v sodelovanju RTV Slovenija in Ministrstva za kulturo. Počasi so nato začele nastajati tudi druge pesmi; besedila so poleg Kardoša spisali Marko Kočar, Jasna Jurkovič, Mojca Šipek, Feri Lainšček in Aleksander Varga. Ustvarjanja glasbe so se člani skupine lotili sami in nastalo je dvanajst žanrsko, vsebinsko in čustveno raznolikih pesmi, za katere pa bi vseeno lahko rekli, da jih v celoto združuje mladostna, na trenutke prekmursko melanholična, obenem pa občutena in pozitivna naravnanost skupine Ethnotrip:
“Mislim, da iz svoje kože ne moremo … Vsak ima nekaj tisto svojega … in se to seveda tudi pri samih komadih pozna, da mogoče zdaj ta čisto drugače zveni kot oni. Ampak jaz mislim, da je to tisti čar, da res lahko vsak najde nekaj potem – tudi poslušalec, vsak najde nekaj zase.”
Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu
Sama glasba se pogosto zgleduje pri ljudski (domači in tuji, pri čemer velja izpostaviti makedonsko), ta občutek pa pri nekaj pesmih jezikovno podkrepijo še besedila v prekmurskem narečju. Prav spoštovanje do tradicije in njeno neobremenjeno vključevanje v sodobno ustvarjanje je tisto, kar daje pesmim s plošče Preden se zdani poseben čar:
“Ljudska glasba je vseeno tista, iz katere smo izhajali že v osnovi. In sigurno se nekaj ohrani. Pa glede na to, da smo še vedno ostali Ethnotrip, jaz mislim, da je tudi prav, da se nekaj takega vmes sliši.”
Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu
239 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" mladih prekmurskih glasbenikov
Prekmurska zasedba Ethnotrip je svoje delovanje začela s poustvarjanjem slovenskih in tujih ljudskih pesmi, njihova tretja plošča »Preden se zdani« pa prinaša obrat v avtorske vode. Sobivanje knjižne slovenščine in prekmurskega narečja, preplet slovenskih in tujih ljudskih glasbenih elementov z elementi popularnejših glasbenih žanrov ter pomen same glasbe, ki jo ustvarja Ethnotrip, je le nekaj iztočnic, ki jih v pogovor vpleteta dva člana skupine: pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
Zgodba skupine Ethnotrip se začne pred skoraj desetletjem na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ko so se štirje bodoči glasbeni pedagogi lotili poustvarjanja slovenskih ljudskih pesmi. Nekaj let kasneje so se ustalili v zasedbi Ethnotrip, in sicer v naslednji postavi: pevka Tjaša Šimonka, violinist Miha Kavaš, klaviaturist Primož Kramberger, baskitarist Aleksander Varga in tolkalist Tomi Došen. Po dveh ploščah (Ethnotrip, 2013, ter Kdo bo pil iz bistrega studenca, 2016) in številnih koncertih doma in v tujini so se odločili, da je čas za novo, povsem avtorsko ploščo.
Najprej so se obrnili na Štefana Kardoša, s katerim so sodelovali že prej, in nastala je pesem “Kama ideš” na njegovo besedilo; izbrana je bila tudi na natečaju Imamo novo glasbo v sodelovanju RTV Slovenija in Ministrstva za kulturo. Počasi so nato začele nastajati tudi druge pesmi; besedila so poleg Kardoša spisali Marko Kočar, Jasna Jurkovič, Mojca Šipek, Feri Lainšček in Aleksander Varga. Ustvarjanja glasbe so se člani skupine lotili sami in nastalo je dvanajst žanrsko, vsebinsko in čustveno raznolikih pesmi, za katere pa bi vseeno lahko rekli, da jih v celoto združuje mladostna, na trenutke prekmursko melanholična, obenem pa občutena in pozitivna naravnanost skupine Ethnotrip:
“Mislim, da iz svoje kože ne moremo … Vsak ima nekaj tisto svojega … in se to seveda tudi pri samih komadih pozna, da mogoče zdaj ta čisto drugače zveni kot oni. Ampak jaz mislim, da je to tisti čar, da res lahko vsak najde nekaj potem – tudi poslušalec, vsak najde nekaj zase.”
Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu
Sama glasba se pogosto zgleduje pri ljudski (domači in tuji, pri čemer velja izpostaviti makedonsko), ta občutek pa pri nekaj pesmih jezikovno podkrepijo še besedila v prekmurskem narečju. Prav spoštovanje do tradicije in njeno neobremenjeno vključevanje v sodobno ustvarjanje je tisto, kar daje pesmim s plošče Preden se zdani poseben čar:
“Ljudska glasba je vseeno tista, iz katere smo izhajali že v osnovi. In sigurno se nekaj ohrani. Pa glede na to, da smo še vedno ostali Ethnotrip, jaz mislim, da je tudi prav, da se nekaj takega vmes sliši.”
Tjaša Šimonka, pogovor za Pesem v žepu
Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.
Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec »Enkratna, neponovljiva«, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.
Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album »Dunaj« našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.
V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.
V Pesmi v žepu bomo poslušali drugi album zasedbe Brest & Vesna Zornik. Njihova glasbena zgodba se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice Kristine Kočan in kitarista Sama Šalamona. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka ter skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. O plošči nam bo spregovoril avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.
Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.
V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.
Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.
Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Drago Mislej Mef s ploščo »Ma ne že spet«. Avtor brez števila pesmi za mnoge slovenske glasbenike se dobro znajde tudi kot kantavtor, čeprav samega sebe vidi predvsem kot rokerja, ob vsem tem pa mu je najpomembneje, da njegove pesmi pripovedujejo zgodbe.
Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album »Ko duše pokličem« prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.
V Pesmi v žepu bo zazvenela uglasbena poezija Ferija Lainščka. Že sedem let jo uglasblja kantavtorica Ditka, ki nam bo predstavila novo ploščo »Ne bodi, kar nisi«, že tretjo z Lainščkovo poezijo. Pri ustvarjanju glasbe za ploščo je sledila svojemu glasu, ki še posebno lepo zazveni v nežnih, melanholičnih baladah, uravnotežila pa jih je z nekaj živahnejšimi, igrivimi pop skladbami, po kakršnih jo poslušalci dobro poznajo že od prej.
Neveljaven email naslov