Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Pogovor o uglasbeni poeziji
Milan Dekleva je v pol stoletja svojega ustvarjanja napisal lepo število besedil za pesmi, pa tudi njegova poezija je marsikateremu glasbeniku služila kot izziv za uglasbitev. Obenem je tudi glasbenik in je sam uglasbil veliko svojih pesmi. Pravi, da v njegovem ustvarjanju poezija ne more živeti brez glasbe, saj sta bili beseda in glasba tudi v preteklosti neločljivi:
“Izhajam iz nekega zvoka, iz neke atmosfere – tisto, v čemer je glasba tako močna. V tem čustvenem izzivu, ki pretrese tudi razum … Tudi zdaj, ko si predstavljam, kako uglasbiti neko pesem ali pa napisati pesem na že postavljeno glasbo, glasbeno formo, se mi zdi to strašno zanimiv izziv in me vedno pripelje do presenetljivih rezultatov.”
Dobra pesem ima posebno globino, kot razlaga Milan Dekleva:
“Zanimivo pri glasbi in pri uglasbeni poeziji nasploh je to, da je tisto, kar je najbolj čustveno, to se pravi emocionalno, čutno, hkrati tudi zelo duhovno in spiritualno. To se pravi, spiritualnega ne smemo iskati v nekih oddaljenih abstrakcijah ali pa nekih globinah vesolja, ampak je to zmeraj pri roki, pri nas, nam je na razpolago. Moramo to samo začutiti in tudi razum pripraviti do tega, da ne išče nekih abstraktnih vragolij, ampak da se zaveda, da je tisto, kar je za človeka bistveno, vedno minljivo in hitro – in predano človeku v trenutku … Glasba nas to kar naprej uči: da nekaj nastaja tako, da že tudi izzveneva. Tako kot naša življenja.”
V današnji poplavi komercialnih pesmi je težko najti dovolj pozornosti za uglasbeno poezijo. V čem pa je nevarnost instantnih, površnih pristopov do ustvarjanja pesmi?
“Pri popularni glasbi, ki zaseda velik del našega zvočnega okolja in prostora, skoraj bi rekel lahko prevelik del, tako da se drugih zvočnih okolij in izzivov sploh težko zavemo in tudi težko živimo s tišino, ki jo je treba premisliti in ki je pravzaprav osnova za to, da sleherna glasba nastane, ali pa poezija. Tako da je v tem smislu postalo tudi kovanje popevk, verzov nek posel, ki ne zahteva – vsaj tako ljudje mislijo – nekega znanja ali pa neke prizadetosti pri tem. Ljudje pač to delajo iz neke navade in žal so potem rezultati takšni, da nas pravzaprav ne morejo zadovoljiti. So nekakšna potuha za to, da tega sveta ne premislimo v neki globini oziroma da ne problematiziramo svoje pozicije v svetu, ampak nas ta glasba nekako zaziblje v neko potuhnjeno enostavnost in včasih tudi primitivnost.”
239 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Pogovor o uglasbeni poeziji
Milan Dekleva je v pol stoletja svojega ustvarjanja napisal lepo število besedil za pesmi, pa tudi njegova poezija je marsikateremu glasbeniku služila kot izziv za uglasbitev. Obenem je tudi glasbenik in je sam uglasbil veliko svojih pesmi. Pravi, da v njegovem ustvarjanju poezija ne more živeti brez glasbe, saj sta bili beseda in glasba tudi v preteklosti neločljivi:
“Izhajam iz nekega zvoka, iz neke atmosfere – tisto, v čemer je glasba tako močna. V tem čustvenem izzivu, ki pretrese tudi razum … Tudi zdaj, ko si predstavljam, kako uglasbiti neko pesem ali pa napisati pesem na že postavljeno glasbo, glasbeno formo, se mi zdi to strašno zanimiv izziv in me vedno pripelje do presenetljivih rezultatov.”
Dobra pesem ima posebno globino, kot razlaga Milan Dekleva:
“Zanimivo pri glasbi in pri uglasbeni poeziji nasploh je to, da je tisto, kar je najbolj čustveno, to se pravi emocionalno, čutno, hkrati tudi zelo duhovno in spiritualno. To se pravi, spiritualnega ne smemo iskati v nekih oddaljenih abstrakcijah ali pa nekih globinah vesolja, ampak je to zmeraj pri roki, pri nas, nam je na razpolago. Moramo to samo začutiti in tudi razum pripraviti do tega, da ne išče nekih abstraktnih vragolij, ampak da se zaveda, da je tisto, kar je za človeka bistveno, vedno minljivo in hitro – in predano človeku v trenutku … Glasba nas to kar naprej uči: da nekaj nastaja tako, da že tudi izzveneva. Tako kot naša življenja.”
V današnji poplavi komercialnih pesmi je težko najti dovolj pozornosti za uglasbeno poezijo. V čem pa je nevarnost instantnih, površnih pristopov do ustvarjanja pesmi?
“Pri popularni glasbi, ki zaseda velik del našega zvočnega okolja in prostora, skoraj bi rekel lahko prevelik del, tako da se drugih zvočnih okolij in izzivov sploh težko zavemo in tudi težko živimo s tišino, ki jo je treba premisliti in ki je pravzaprav osnova za to, da sleherna glasba nastane, ali pa poezija. Tako da je v tem smislu postalo tudi kovanje popevk, verzov nek posel, ki ne zahteva – vsaj tako ljudje mislijo – nekega znanja ali pa neke prizadetosti pri tem. Ljudje pač to delajo iz neke navade in žal so potem rezultati takšni, da nas pravzaprav ne morejo zadovoljiti. So nekakšna potuha za to, da tega sveta ne premislimo v neki globini oziroma da ne problematiziramo svoje pozicije v svetu, ampak nas ta glasba nekako zaziblje v neko potuhnjeno enostavnost in včasih tudi primitivnost.”
Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.
Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
V Pesmi v žepu poslušamo nekatere pesmi s slovenskih kantavtorskih plošč in plošč uglasbene poezije z letnico 2018.
V Pesem v žepu prihaja legendarni kantavtor Adi Smolar s svojim novim, že šestnajstim albumom »Prav zdaj«. Na njem se loteva tematike življenja in smrti, ob tako resni vsebini pa za lažje sprejemanje v svojem slogu natrosi za dobršno mero humorja.
V Pesem v žepu prihaja duo Natriletno kolobarjenje s praho. Družbenokritična kantavtorska posebneža Jure Novak in Uroš Buh nam bosta predstavila svoj drugi album "Iz konteksta".
Tudi nežne pesmi so lahko družbenokritične in tudi v angažiranih pesmih se najde prostor za ljubezen. To med drugim dokazuje kantavtor Leon Matek s svojo tretjo ploščo »Srce imaš tako veliko«. Predstavlja nam jo v tokratni Pesmi v žepu.
Mladi primorski kantavtor Žiga Rustja se giblje na presečišču popa in rocka, s svojimi pesmimi pa skozi osebno izpoved ustvarja most med generacijami – tako v glasbi kot tudi sicer v življenju. Po prvencu »Z moje perspektive« (2014) tokrat v Pesem v žepu prinaša svojo drugo ploščo »Čas«.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti drugi del.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.
Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.
Neveljaven email naslov