Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.

Pesmi z devete plošče koroškega kantavtorja

Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album A še ‘mam sploh pravico? Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.

Milan Kamnik je lani jeseni z velikim koncertom v Kotljah zaznamoval 45 let svojega ustvarjanja. Koncert je posnel Radio Slovenija in takrat so v živo zazvenele tudi pesmi z Milanovega takrat še neizdanega albuma. Nekaj tednov kasneje, novembra 2019, so izšle kot plošča A še ‘mam sploh pravico? Zvesti poslušalci Milana Kamnika bodo ob poslušanju verjetno ugotovili, da so pesmi po zvočni plati nekoliko drugačne od tistih iz preteklih let, saj sta aranžma in produkcijo prevzela dva mlada člana Milanove zasedbe: njegova hči Mojca Kamnik in Aljaž Lipuš.

»Zvok je najbrž malo drugačen … Pravzaprav mi je ta sprememba kar dobro dela. Ker zadnje tri plošče sem šel čez lužo, čeprav nisem posnel celotnih albumov tam, smo tudi pri nas delali neko produkcijo, predvsem v studiu Mateja Kovšeta v Konjicah, no, zdaj sem pa res vesel – Mojca je medtem magistrirala, tako da se mi je zdelo prav, ker sem videl, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Sem rekel, da mora pa nekaj v familiji ostati. Pa ne zaradi tega, da mora – ampak želel sem si, ker sem vedel, vedno bolj sem bil prepričan, česa je sposobna. Tako da sem vesel, da je to delo, ki se vidi na tej deveti plošči.«

Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu

Mojca Kamnik očetovo ustvarjalnost spremlja tudi po teoretični plati; pred kratkim jo je zajela v svoji magistrski nalogi, a pravi, da to ni bilo tako enostavno:

»Pisati o svojem očetu je namreč precej zapleteno: moraš držati neko distanco, hkrati pa ohranjati neko bližino, da še vedno izhajaš iz tega, kar veš. V bistvu jaz sem svojega atana vedno videla kot neke vrste ljudskega pevca. In čeprav bi to mogoče glede na neke knjige in opredelitve bila sporna trditev, se mi zdi, da sem jo v svoji magistrski kar upravičila.«

Mojca Kamnik, pogovor za Pesem v žepu

Milan Kamnik v svojih pesmih izpostavlja vsebine, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku; še posebej pozoren je na svoje lokalno, koroško okolje – ob tem pa ohranja kritično držo – in njegov deveti album A še ‘mam sploh pravico? v tem pogledu zvesto sledi predhodnikom:

»Moram reči, da se v bistvu nikoli nisem resno ukvarjati s politiko. Prej neresno – ampak vseeno se mi zdi, da imam pravico reči, kar mislim. In če me kaj moti, pač povem. Res je, da komu ne pašem, ampak tako pač je. Tako se mi zdi, da kot kantavtor moram na nek način bolj kritično spremljati svet okoli sebe. Se mi zdi, da mi to kar uspeva – glede na to, da me še niso natepli nikoli, če sem kaj narobe zapel, da pesmi postajajo aktualne pa gredo v pozabo pa spet pridejo na površje …«

Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu