Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.

Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed?

Hladnješi dnevi so lahko povod, da po vročem poletju zavremo vodo v grelniku in si pripravimo čaj. Zraven pa čajno pecivo ali morda kos kruha s čajnim maslom. Ali zraven po okusu res paše tudi čajna pašteta ali čajna klobasa? V kakšni povezavi je ta sploh s čajem? Čajna klobasa je dobila ime po nemškem zgledu, razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU:

"Teewurst je vrsta prekajene klobase, ki je nastala v 19. stoletju na Pomorjanskem, na takrat nemško govorečem področju, ki pa je danes na Poljskem. Gre za eno od jedi, ki se jejo ob čaju – navada, ki nam je poznana predvsem z angleško govorečega področja. Tako poznamo tudi čajno maslo, čajno pašteto, čajno pecivo, čajne kolačke … Tudi salama na kruhkih si zasluži bolj elegantno ime, ne samo „Wurst“. Vemo, da je ime klobasi dala žena gospoda Schmidthalsa, lastnika tovarne, ki jih je izdelovala, zelo verjetno je to ime nastalo po angleškem zgledu."

Poleg konteksta pa so jedi imena, če gledamo etimološko, dobivala še po okusu, sestavinah, lastnostih, tudi po načinu priprave.

"Bujta réepa po prekmurskem glagolu bùjti ‛ubiti, zaklati’. Bujto repo namreč pripravljajo iz svežega svinjskega mesa, ki je bilo nekdaj na razpolago le ob zakolu. Ričet je iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, iz nar. nem. ritschen, ‛drseti, spodrsniti’, pomeni, da je ričet precej sluzasta, zdrizasta jed. Plȇeskavica je dobila ime iz pljȅskati ‛ploskati, tolči z roko ob roko’. To jed namreč pripravljajo iz zmletega mesa tako, da ga s ploskanjem sploščijo."