Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urini kazalci bodo v nedeljo malo manj urni
Že več desetletij, pravilo dvakrat letno: spomladi hitimo naprej, jeseni ustavljamo tempo in gremo nazaj. Benjamin Franklin je tisti, ki je omenjen kot človek, ki naj bi prvi predstavil idejo o tem, da bi s premikom ure lahko privarčevali. Ob obisku Pariza je leta 1784 spisal satirično razmišljanje in dodal izračun, da bi mesto – če bi bila ura malo bolj poravnana s sončnim vzhodom in zahodom – lahko privarčevalo 27 tisoč ton voska (ker pač ne bi uporabljali sveč, saj bi po zgodnjem vstajanju ljudje prej odšli spat).
"Težave bi bile samo v prvih dveh ali treh dneh po premiku, po tem času bi spet vzpostavili ravnotežje. Če bi človek vstal ob 4h zjutraj, bi tudi k počitku legel prej, okoli 8. ure zvečer. Po osmih urah spanja, pa zgodnje vstajanje tako ali tako ne bi smela biti težava"
Idejo so razvili do začetka 20. stoletja in jo pozneje podprli z argumentom, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako privarčevali energijo. Pred dvema letoma pa se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smiselnosti igračkanja z uro. In nekako se zdi, da bomo leta 2021 uro premaknili zadnjič. In ostali na zimskem času.
220 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Urini kazalci bodo v nedeljo malo manj urni
Že več desetletij, pravilo dvakrat letno: spomladi hitimo naprej, jeseni ustavljamo tempo in gremo nazaj. Benjamin Franklin je tisti, ki je omenjen kot človek, ki naj bi prvi predstavil idejo o tem, da bi s premikom ure lahko privarčevali. Ob obisku Pariza je leta 1784 spisal satirično razmišljanje in dodal izračun, da bi mesto – če bi bila ura malo bolj poravnana s sončnim vzhodom in zahodom – lahko privarčevalo 27 tisoč ton voska (ker pač ne bi uporabljali sveč, saj bi po zgodnjem vstajanju ljudje prej odšli spat).
"Težave bi bile samo v prvih dveh ali treh dneh po premiku, po tem času bi spet vzpostavili ravnotežje. Če bi človek vstal ob 4h zjutraj, bi tudi k počitku legel prej, okoli 8. ure zvečer. Po osmih urah spanja, pa zgodnje vstajanje tako ali tako ne bi smela biti težava"
Idejo so razvili do začetka 20. stoletja in jo pozneje podprli z argumentom, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako privarčevali energijo. Pred dvema letoma pa se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smiselnosti igračkanja z uro. In nekako se zdi, da bomo leta 2021 uro premaknili zadnjič. In ostali na zimskem času.
Kulinarične tržnice, takšne, kot je tudi ljubljanska Odprta kuhna, so za obiskovalce vabljive. Sprehod med številnimi obloženimi stojnicami včasih predstavlja kar izziv, kaj izbrati za malico ali kosilo. Še večji izziv pa so ostanki vnaprej pripravljene hrane. Pri Jezeršek gostinstvu so lani zato prvič uporabili testni model napovedovanja prodaje šmorna, ki deluje ob pomoči umetne inteligence. Ta je vnaprej napovedal, koliko porcij šmorna bodo na določeni dan prodali, in količina zavržene hrane se je občutno zmanjšala. Uporabili ga bodo tudi letos, nato pa bi radi model vključili tudi na področje zahtevnejših catering dogodkov.
K9 je mednarodno združenje, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t. i. tehniko "trailing". Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja. Kako poteka šolanje, kako iskanje in zakaj prisotnost lastnikov izgubljene živali v iskalnih akcijah ni zaželena? Sogovornica v Petku brez pravila je vodja slovenskega K9 Sabina Piber s svojimi tremi psičkami: Ulo, Chilli in Yotto.
Julij Bučar z Jesenic se kratkočasi s pisanjem kratkih zgodb, v katerih se vse besede začnejo na črko P. Besedilo, katerega vse besede se začnejo na isto črko, je tako imenovani tavtogram.
Na svetovni dan komplimetov v Petku brez pravila ugotavljamo, če smo Slovenci res slabi pri dajanju in sprejemanju pohval. Socialna psihologinja prof. Metka Kuhar pravi, da je neugoden občutek pri prejemanju pohvale lahko posledica slabe samopodobe, vzgoje in časa, v katerem smo odrasli. Pomembno je, da se naučimo vrednotiti sebe in druge in da dajemo pozitivne povratne informacije, saj slednje prispevajo tudi k boljšim odnosom v družbi.
Kratka kava, dolga kava, kava z mlekom, kapučino, kakav, čaj … To je standardna ponudba na samopostrežnih avtomatih s toplimi napitki v srednje velikih ali večjih ustanovah in podjetjih. Kaj se skriva v njihovi notranjosti?
LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.
Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?
Projekt Prvič bo v obliki televizijske dokumentarne serije, radijske oddaje, podkasta in izobraževalnih člankov ponudil intimen vpogled v vse, kar je povezano z odraščanjem, puberteto, intimnostjo in spolnostjo mladih. O prvi ljubezenski bolečini, prvih pogovorih o spolnosti, prvem ljubezenskem in spolnem odnosu, prvem iskanju intimnosti na spletu, prvem doživljanju spolne usmerjenosti ... Brez tabujev, pravil in obsojanj. Kje mladi sicer danes iščejo podobne vsebine?
V Črni na Koroškem se bodo ta konec tedna zbrali številni recimo jim graditelji iz vse Slovenije, ki bodo gradili različne snežne skulpture v čast Kralju Matjažu. Kakšno orodje je dovoljeno in kdo pripravi načrte? Sogovornik: Vid Pajer iz Študentske delovne brigade.
Kako bi vrteli obroč okrog svojega telesa, če bi ga zdajle dobili v roke? Govorimo o tako imenovanem hulahupu. Nazadnje ste ga morda imeli v rokah še kot otroci. Po vsej verjetnosti bi večina vsaj poskusila z vrtenjem tako, da bi zavrtela obroč okrog trupa in intenzivno premikala boke naprej nazaj, roke bi verjetno nervozno migale po zraku. Kaj bi na to rekla inštruktorica hulahupanja?
Tomaž Kosec se je pred leti preselil iz Ljubljane na Rakitno. V hiši, ob gozdu, je začel izdelovati ptičje krmilnice, ki z leti postajajo prave umetnine oziroma razkošne ptičje vile. Unikatni ročni izdelki so bili razstavljeni v Botaničnem vrtu v Ljubljani, čez leto jih izdela okoli petnajst. O njih je spregovoril v Petku brez pravila.
Kako je, ko na obisk pridejo koledniki? Pričakujte večglasno petje z dobrimi željami, v zameno pa pripravite kakšno klobaso, pecivo, lahko tudi evro. Sogovornik: Brane Šmid, ustanovitelj pevske skupine ljudskih pevcev in godcev Kranjski furmani, ki med božično-novoletnimi prazniki v okviru Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo že skoraj dvajset let.
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?
Zgodbe mojega kraja je natečaj, ki ga vsako leto v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpiše Mestna knjižnica Ljubljana. Sodeluje lahko kdor koli, ki je že dopolnil 60 let. Letos so zbirali zgodbe, ki so povezane z resničnimi spomini na različne oblike prevoza in prevoznih sredstev po Sloveniji. Zmagovalna zgodba je na cilj prišla iz Tržiča. Sogovornik: Janez Kavar iz naselja Križe v občini Tržič.
Največje uniformirane ustanove pri nas so Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in Carinska uprava. Za te in številne druge je uniforme oblikovala Sonja Šterman, predavateljica na področju oblikovanja na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Koliko je recimo dela s kreiranjem delovne policijske uniforme, kjer so tako omejitve kot tudi praktične želje končnih uporabnikov?
Nocoj lahko slovenska nogometna reprezentanca z zmago že potrdi udeležbo na Euru 2024. In točno danes je 24 let od prve uvrstitve na to veliko tekmovanje oz. od začetka »slovenske nogometne pravljice«. Franci Božič, dolgoletni Delov športni novinar in urednik: »Belgijski premier je takrat čestital predsedniku vlade Janezu Drnovšku in naši reprezentanci kot Palčici na Evropskem prvenstvu. Tako sem dobil idejo o slovenski pravljici.«
V Petku brez pravila izdelamo Wardov kozarec. Zanj je zaslužen Nathaniel Bagshaw Ward, angleški zdravnik v 19. stoletju, ki je po naključju odkril nekaj, čemur danes rečemo rastlinski terarij. Skoraj v vsakem gospodinjstvu so kakšni stekleni kozarci, ki jih ali ne uporabljamo pogosto ali pa jih lahko ponovno uporabimo. Denimo za dekoracijo. In to zeleno dekoracijo. Sogovornici: Blanka Ravnjak in Katja Malovrh, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Pred nami je tisti del leta, ko bodo v ospredje prišla toplejša oblačila. Pri marsikom to v smislu spodnjega perila pomeni tudi nošenje spodnjih majic in žab, hlačnih nogavic, za nekatere moške tudi nošenje dolgih spodnjic. Zanimivo pa je, da so tudi ženske spodnjice včasih segale do gležnjev. Sogovornici: Barbara Bohinc iz trgovine Saba in Nastja Dejak, kustostinja v Mestnem muzeju Idrija.
Sogovornik v Petku brez pravila je Dušan Hren. Legendarni režiser, urednik, avtor in ustvarjalec, ki tudi pri 94-ih letih prihaja na obisk predvsem na Televizijo Slovenija, ampak kdaj pa kdaj pa pride tudi na Radio. Šteje leto manj kot Radio Slovenija, po radijskih hodnikih se je smukal že v najstniških letih, leta 1956 pa je tudi uradno (na Radiu) začel svojo karierno pot.
Včasih v časopisih in revijah, tudi prek radia, danes predvsem prek spleta. Kako med posamezniki poteka prodaja kosov pohištva, oblek in drugih rabljenih predmetov? Med kupci je veliko radovednežev, pa tudi tako imenovanih maratonskih preprodajalcev, ki celo izkoriščajo dobroto nekaterih, katerih ključni cilj je, da stvari krožijo.
Neveljaven email naslov