Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urini kazalci bodo v nedeljo malo manj urni
Že več desetletij, pravilo dvakrat letno: spomladi hitimo naprej, jeseni ustavljamo tempo in gremo nazaj. Benjamin Franklin je tisti, ki je omenjen kot človek, ki naj bi prvi predstavil idejo o tem, da bi s premikom ure lahko privarčevali. Ob obisku Pariza je leta 1784 spisal satirično razmišljanje in dodal izračun, da bi mesto – če bi bila ura malo bolj poravnana s sončnim vzhodom in zahodom – lahko privarčevalo 27 tisoč ton voska (ker pač ne bi uporabljali sveč, saj bi po zgodnjem vstajanju ljudje prej odšli spat).
"Težave bi bile samo v prvih dveh ali treh dneh po premiku, po tem času bi spet vzpostavili ravnotežje. Če bi človek vstal ob 4h zjutraj, bi tudi k počitku legel prej, okoli 8. ure zvečer. Po osmih urah spanja, pa zgodnje vstajanje tako ali tako ne bi smela biti težava"
Idejo so razvili do začetka 20. stoletja in jo pozneje podprli z argumentom, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako privarčevali energijo. Pred dvema letoma pa se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smiselnosti igračkanja z uro. In nekako se zdi, da bomo leta 2021 uro premaknili zadnjič. In ostali na zimskem času.
229 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Urini kazalci bodo v nedeljo malo manj urni
Že več desetletij, pravilo dvakrat letno: spomladi hitimo naprej, jeseni ustavljamo tempo in gremo nazaj. Benjamin Franklin je tisti, ki je omenjen kot človek, ki naj bi prvi predstavil idejo o tem, da bi s premikom ure lahko privarčevali. Ob obisku Pariza je leta 1784 spisal satirično razmišljanje in dodal izračun, da bi mesto – če bi bila ura malo bolj poravnana s sončnim vzhodom in zahodom – lahko privarčevalo 27 tisoč ton voska (ker pač ne bi uporabljali sveč, saj bi po zgodnjem vstajanju ljudje prej odšli spat).
"Težave bi bile samo v prvih dveh ali treh dneh po premiku, po tem času bi spet vzpostavili ravnotežje. Če bi človek vstal ob 4h zjutraj, bi tudi k počitku legel prej, okoli 8. ure zvečer. Po osmih urah spanja, pa zgodnje vstajanje tako ali tako ne bi smela biti težava"
Idejo so razvili do začetka 20. stoletja in jo pozneje podprli z argumentom, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako privarčevali energijo. Pred dvema letoma pa se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smiselnosti igračkanja z uro. In nekako se zdi, da bomo leta 2021 uro premaknili zadnjič. In ostali na zimskem času.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pogovarjali smo se z Žigo Vaupotičem, ki je obiskal že približno 50 restavracij z Michelinovimi zvezdicami in vstopili v najmanjši slovenski muzej. Trafika - muzej za enega prikazuje stare predmete, ki so jih nekoč prodajali v trafikah, Aleksandra Berberih-Slana pa je izdala, da legenda o ljubezni, ki trafikantom najde pravega ali pravo, očitno še kar drži.
Pedoči ali klapavice so cenovno najbolj dostopne školjke, vsak junij imajo v Izoli tudi svoj praznik. Na enem grozdu klapavic, ki sega v morje od 3 do 8 metrov globoko, pridelovalci dobijo približno 20-30 kg prodajnih školjk. Školjkar Mitja Petrič jih letno pridela 200 ton, goji tudi ostrige in vrsto, ki je od njih vsaj 5-krat dražja, to so ladinke. Italijani jim pravijo morski tartufi. Priprava osnovne buzare s klapavicami je preprosta, še bolj enostavno je, da jih pripravimo na žaru.
Neveljaven email naslov