Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
81-letna Marija in 91-letni Konrad Grum sta se (ponovno) našla po šestih desetletjih
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
Zaljubila sta se mlada, njuni ljubezni je nasprotoval njen oče, zato sta šla vsak svojo pot. Vmes se je zgodilo življenje. Oba sta se poročila, ustvarila družino, a nikoli nista prenehala misliti eden na drugega.
"Trideset let sem jo vsako noč sanjal. Žena je za to vedela, a tako je pač bilo."
Ona je njega sanjala le dvakrat, a to ne pomeni, da o njem ni razmišljala. Misli je zapisovala tudi na papir in vedela je, da je (bil) ljubezen njenega življenja. Pisala je v pretekliku, ker si ni mislila, da se bosta čez toliko let spet srečala. In kako je prišlo do srečanja? Prvi korak je naredil on.
"Vedel sem, da je vdova in kakšen je njen priimek, nisem pa imel telefonske številke. Poklical sem na informacije, gospod mi je pa dal kar vse telefonske številke pod tem imenom. Prva je bila prava."
Kmalu sta se srečala in se našla po zadnjih treh številkah registrske tablice avtomobila. Kot pravita, se sicer po 60-ih letih ne bi prepoznala.
Po dveh letih sta se - neozirajoč se na kogarkoli - poročila, odšla na poročno potovanje in letos bosta praznovala 3. obletnico poroke.
220 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
81-letna Marija in 91-letni Konrad Grum sta se (ponovno) našla po šestih desetletjih
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
Zaljubila sta se mlada, njuni ljubezni je nasprotoval njen oče, zato sta šla vsak svojo pot. Vmes se je zgodilo življenje. Oba sta se poročila, ustvarila družino, a nikoli nista prenehala misliti eden na drugega.
"Trideset let sem jo vsako noč sanjal. Žena je za to vedela, a tako je pač bilo."
Ona je njega sanjala le dvakrat, a to ne pomeni, da o njem ni razmišljala. Misli je zapisovala tudi na papir in vedela je, da je (bil) ljubezen njenega življenja. Pisala je v pretekliku, ker si ni mislila, da se bosta čez toliko let spet srečala. In kako je prišlo do srečanja? Prvi korak je naredil on.
"Vedel sem, da je vdova in kakšen je njen priimek, nisem pa imel telefonske številke. Poklical sem na informacije, gospod mi je pa dal kar vse telefonske številke pod tem imenom. Prva je bila prava."
Kmalu sta se srečala in se našla po zadnjih treh številkah registrske tablice avtomobila. Kot pravita, se sicer po 60-ih letih ne bi prepoznala.
Po dveh letih sta se - neozirajoč se na kogarkoli - poročila, odšla na poročno potovanje in letos bosta praznovala 3. obletnico poroke.
Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo. Vesna Sodnik, integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in osebi ne dam nobenega znaka, da sem jo zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.
Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove Borut Zoran, nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne trende in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd. Tjaša Tršar je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.
Dan za spremembe je vseslovenska prostovoljska akcija, ki je nastala z namenom spodbujanja državljanov k aktivnemu odzivu na potrebe svoje skupnosti in ustvarjanju priložnosti, da se čisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca. Letos še posebej z namenom prostovoljskega prispevka k premagovanju osamljenosti. In letos – tako kot lani – zaradi vsem znanih okoliščin številne aktivnosti potekajo prek spleta, nekatere pa tudi v živo, do konca meseca aprila. Za Petek brez pravila pa smo dogajanje vzeli za iztočnico – za razmislek o tem, kakšna mora biti sprememba, da ima učinek? Kdaj do spremembe dejansko pride in kaj sploh je prava sprememba?
V Sloveniji bomo 23. aprila prvič zaznamovali dan v rabljenih oblačilih. Pobudniki projekta so različne nevladne organizacije, združene pod imenom Obleka naredi človeka. Oblačila kot odpadek so namreč vse večji problem, poudarja Katja Sreš (Ekologi brez meja), rešitev pa je podaljšanje življenjskega cikla oblačil.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Vsako leto okrog enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva. Podatki iz raziskav Knjiga in bralci VI kažejo na upad pogostosti pripovedovanja v Sloveniji. Leta 2014 je svojim otrokom bralo le nekaj več kot 30 odstotkov slovenskih družin, leta 2019 pa je to število padlo že pod ta odstotek. Na drugi strani pa recimo na Norveškem že skoraj 80 odstotkov družin redno bere in pripoveduje.
UK 12, US 8, FR T 3, IT 44, EU 38. To so različne oznake za načeloma isto velikost določenega oblačila in pomenijo, da je proizvajalec uporabil kroj s prsnim obsegom 88 cm, pove asist. dr. Tanja Podbevšek iz Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Za vpis na oblikovne šole in umetniške gimnazije je potreben (tudi) uspešno opravljen preizkus likovne nadarjenosti. V teh dneh na različnih platformah in ustanovah potekajo različni tečaji oziroma priprave na takšne preizkuse. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je kustosinja pedagoginja Nataša Braunsberger povedala, da je likovna nadarjenost po definiciji naravna sposobnost posameznika, ki omogoča visoke dosežke na likovnem področju. Zajema tako motivacijo oz. voljo do ustvarjanja, nenavadne, izjemne likovne rešitve in tako imenovane vizualno-spacialne sposobnosti.
Mobilni telefon je v lanskem letu v Sloveniji uporabljalo 97 % ljudi starih od 16 do 74 let. Pametni telefon je imelo 81 % uporabnikov prenosnih telefonov. Ob Svetovnih dnevih brez pametnih telefonov, ki jih obeležujemo od 6. do 8. februarja, strokovnjaki opozarjajo na problem, ko nova tehnologija začne nezavedno ovirati naše družabno življenje in recimo produktivnost v službi. Po izkušnjah Zinke Kosec, spec. org. manag., ki izvaja kadrovska izobraževanja po podjetjih in se med drugim loteva tudi teme digitalnega razstrupljanja, v povprečju v službi porabimo 2 uri za brskanje po telefonu.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
Neveljaven email naslov