Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V svetu mode se je v zadnjih desetletjih zgodil dramatičen premik. Naš odnos do oblačil se je temeljito spremenil, pri čemer sta kakovost in trajnost postali skoraj nepomembni, medtem ko sta hitrost in cena prevzela vodilno vlogo. Se vam je kdaj zdelo, da imate preveč oblačil, pa kljub temu vedno znova kupujete nova? Zakaj potrebujemo deset nekvalitetnih puloverjev, če nosimo le dva, pet se jih je že po prvem pranju skrčilo v sušilnem stroju, trije nam pa sploh niso bili všeč, a smo jih vseeno kupili? Kdaj ste nazadnje kupili nekaj dražjega, kar je trajno in izdelano na trajnosten način? Prisluhnite današnji anketi in se z nami vprašajte, ali je manj lahko več.
26 epizod
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
V svetu mode se je v zadnjih desetletjih zgodil dramatičen premik. Naš odnos do oblačil se je temeljito spremenil, pri čemer sta kakovost in trajnost postali skoraj nepomembni, medtem ko sta hitrost in cena prevzela vodilno vlogo. Se vam je kdaj zdelo, da imate preveč oblačil, pa kljub temu vedno znova kupujete nova? Zakaj potrebujemo deset nekvalitetnih puloverjev, če nosimo le dva, pet se jih je že po prvem pranju skrčilo v sušilnem stroju, trije nam pa sploh niso bili všeč, a smo jih vseeno kupili? Kdaj ste nazadnje kupili nekaj dražjega, kar je trajno in izdelano na trajnosten način? Prisluhnite današnji anketi in se z nami vprašajte, ali je manj lahko več.
Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?
Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?
V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.
Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?
Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?
V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?
Neveljaven email naslov