Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Vsak pomemben dogodek v zgodovini povzroči, da morajo politični voditelji sprejeti odločitve. In ni dvoma, da je bil prejšnji petek - petek 13. novembra - prelomen. Teroristični napad v Parizu je močno stresel Francijo in Evropo, takoj sprožil protiteroristične odzive, ter hkrati že prve analize in primerjave z 11. septembrom. Ta je sprožil plaz dogodkov, katerih (žal ne končna) postaja so tudi dogodki prejšnji petek. V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Tokratni evropski odziv ni bil čisto nič bolj evropski, Francija je (logično) takoj razglasila izredne razmere, jih vmes podaljšala in – logično – še okrepila napade v Siriji. V imenu boja proti terorizmu in njegovi sopomenki Islamski držav je začela vojno. A vojne proti terorizmu se ne dobi z bombami. A duh je že davno ušel iz steklenice.
"V stanju strahu in občutku ogroženosti je seveda težko razmišljati trezno, bi bilo pa to daleč najbolj modro."
- Dr. Svetlana Slapšak
Med celotedenskim ukvarjanjem z dogodki v Parizu je s prvih na druge in tretje strani padlo begunsko vprašanje. Beguncev ni nič manj, vmes smo sklenili, da jih bomo odslej bolj ločevali na begunce in ekonomske migrante, ter slednje zavračali. Tako kot bo to delala celotna Evropa. Kar bo seveda težko, ker se bo seveda treba zmenit, kdo bo koga komu vračal in prek katere meje. Padla je ideja o mini Schengnu.
"Edini smo v Evropi, kjer policija stavka, in to je sramota"
- Miro Cerar
Naš vedno mlačni premier pa je končno udaril po mizi. In zaropotalo je, ker ni zadel mize, ampak krožnik na njej. Krožnik je seveda stavka policistov.
927 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?
Vsak pomemben dogodek v zgodovini povzroči, da morajo politični voditelji sprejeti odločitve. In ni dvoma, da je bil prejšnji petek - petek 13. novembra - prelomen. Teroristični napad v Parizu je močno stresel Francijo in Evropo, takoj sprožil protiteroristične odzive, ter hkrati že prve analize in primerjave z 11. septembrom. Ta je sprožil plaz dogodkov, katerih (žal ne končna) postaja so tudi dogodki prejšnji petek. V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Tokratni evropski odziv ni bil čisto nič bolj evropski, Francija je (logično) takoj razglasila izredne razmere, jih vmes podaljšala in – logično – še okrepila napade v Siriji. V imenu boja proti terorizmu in njegovi sopomenki Islamski držav je začela vojno. A vojne proti terorizmu se ne dobi z bombami. A duh je že davno ušel iz steklenice.
"V stanju strahu in občutku ogroženosti je seveda težko razmišljati trezno, bi bilo pa to daleč najbolj modro."
- Dr. Svetlana Slapšak
Med celotedenskim ukvarjanjem z dogodki v Parizu je s prvih na druge in tretje strani padlo begunsko vprašanje. Beguncev ni nič manj, vmes smo sklenili, da jih bomo odslej bolj ločevali na begunce in ekonomske migrante, ter slednje zavračali. Tako kot bo to delala celotna Evropa. Kar bo seveda težko, ker se bo seveda treba zmenit, kdo bo koga komu vračal in prek katere meje. Padla je ideja o mini Schengnu.
"Edini smo v Evropi, kjer policija stavka, in to je sramota"
- Miro Cerar
Naš vedno mlačni premier pa je končno udaril po mizi. In zaropotalo je, ker ni zadel mize, ampak krožnik na njej. Krožnik je seveda stavka policistov.
Medtem ko narašča število pacientov, ki so jim zaradi zdravniške stavke prestavili pregled ali nenujen poseg, se zdi, da se snežne kepe zahtev interesnih skupin kar vrstijo in da doživljamo razpad družbe. Iz zdravniških vrst slišimo, da imajo snažilke v sivi ekonomiji višjo urno postavko, sodniki pretijo z bojkotom volilnih opravil pred evropskimi volitvami, pred vrati so stavke uslužbencev upravnih enot in tožilcev. Številni akterji – ne le interesne skupine, pač pa tudi politični nasprotnik prepoznavajo šibkost vladne ekipe, ki jo čakata dve interpelaciji. Medtem ko ministrska posadka bolj poglablja kot zapira konflikte, jo poleg nizke javno mnenjske podpore razjeda vse več afer, ki se lepijo na posamezne ministre in predsednika vlade. Skrajni čas, da se na televizijske zaslone vrne Marcel in da osmislimo ta poblazneli svet, ko postavi piko na i in reče: Tako, zdaj veste!
Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.
O protestih, dobrih ljudeh, sreči, zdravju, nakupu propadajoče nepremičnine, besedah leta 2023 in poljubih tega tedna … Ta centrifuga ni strojetvor!
Lahko bi šli zelo daleč v zgodovino, vse do svetopisemskih časov, pa celo do Kubrickove Odiseje v vesolju in prizora z monolitom in primati ter ubijalsko kostjo, ki se nenadoma začne vrteti v nasprotno smer. Ko umetna inteligenca na vesoljski ladji sporoči okvaro, ki je ni, se astronavta odločita, da bosta računalnik izklopila, a se računalnik odloči, da bo on raje izklopil njiju. Morda pa se tudi Kubrick nekoč vrne kot hologram. S pomočjo holografske projekcije se bo na turnejo ponovno podal Elvis. 46 let po svoji smrti, v katero nekateri nikoli niti niso verjeli. Hologram, s katerim se bo poročila španska umetnica, pa je bodoči nevesti dejal, da mu pogosto gre na živce. A obstajajo še bolj absurdne reči. V novo leto so nekdanje delavke tovarne Mura vstopile bogatejše, saj so po 14 letih končno dobile odpravnino. Delavke so torej končno poplačane, ne z denarjem, ampak z dokončnim skrajnim cinizmom. In potem nekateri ljudje mislijo, da se sistem norčuje iz njih. Le zakaj?!
Dvojni praznični teden je čas lepih misli in lepih besed. V njem ni prostora za krutosti in brutalnosti tega sveta, saj smo vsi polni privzdignjenosti. V takem tednu se ne ubija, ampak kvečjemu odvzema iz narave ….
V pregledu dogodkov predzadnjega tedna v letu 2023 se Igor E. Bergant med drugim ustavi v Iranu, kjer avtokrati oblast ohranjajo z nasiljem in zapletenim volilnim sistemom, pa v Srbiji, kjer oblastem zadostuje že nadzor nad mediji. Vojna v Gazi se nadaljuje z nezmanjšano krutostjo enih in drugih, Češka je po krutem strelskem pohodu na sloviti Karlovi univerzi zavita v črno. Kako ob vsem tem najti naše skupne av, av, av trenutke?
Medtem ko voditelji držav Evropske unije v Bruslju v teh dneh iščejo politične odločitve, ki jim mirno lahko rečemo tudi kravje kupčije, se je odvil teden, ki ga politiki označujejo za zgodovinskega. Ampak samo politiki. Na drugem bregu pa vsi ostali, ki bi teden lahko poimenovali tudi teden človekovih pravic, ki smrdijo po nafti in plinu. Pa še kakšen neprijeten vonj bi se našel.
Sneg prekrije vse hudobije, se je pred desetletji glasil naslov osnovnošolskega literarnega natečaja. Danes, ko je beline vse manj, to nadomeščamo z bliščem vseh vrst. A brez pravega odnosa. Informacij je preprosto preveč, da bi se sploh spuščali v poskuse sledenja vrednotam, moralnega tehtanja, preprosto se nam vse manj da … Toda kljub paralizi občinstva igra teče naprej. Le da kmalu ne bo nikogar več, ki bi jo izžvižgal.
Začenja se december. Mesec, ko nestrpno pričakujemo, da bo svetloba premagala temo. In če se ozremo po svetu ali po Sloveniji, časi niso ravno svetleči. Kako premagati temo, v Petkovi centrifugi razmišlja Gašper Andrinek.
Prolog nogometni pravljici 4.0 so spisali nogometaši slovenske nogometne reprezentance, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji. Komedija zmešnjav je ta teden vladala v državnem zboru ob sprejemanju proračunskih dokumentov, kjer so po dolgih letih spet glasovali analogno, kot v šoli, z dvigovanjem rok. Na Bližnjem vzhodu pa naj bi le dočakali štiri dnevno premirje.
Bolnišnice v Gazi in bolnišnica doma. Tistih v Gazi skoraj ni več, deluje jih zgolj še 9 od skupno 31. In tudi te niso varne pred novimi izraelskimi napadi. Domača bolnišnica pa ne vključuje posega, ki se je uspešno zaključil v UKC Ljubljana. Vključuje pa, vsaj na papirju, popolnoma zdrave ljudi.
V nedeljo zgodaj zvečer se je nebo nad našimi kraji obarvalo s čudovitimi barvami. Severni sij, enega najlepših in najbolj čarobnih nebesnih pojavov, so si srednjeveški Evropejci razlagali kot znamenje hude nesreče, bolezni, kuge, smrti. Vikingi pa so verjeli, da polarni sij napoveduje konec vsaj ene velike bitke. Živimo v napornih časih. Svetovna diplomacija ne more ustaviti smrti otrok v Gazi, politični prostor drsi iz krize v krizo, narava nam vsak dan sporoča, kaj vse delamo narobe. Fiziki imajo zelo jasno razlago čarobnega nebesnega pojava, mi pa upamo, da so imeli prav – Vikingi.
Prazniki so vsaj navzven umirili živahno notranjepolitično dogajanje. V teh dneh smo se bolj spominjali mrtvih, kot se prepirali z živimi. Na srečanju notranjih ministrov Italije, Hrvaške in Slovenije v Trstu so razpravljali o nadzoru meja zaradi povečanih migracij. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi val beguncev v Gazi. Tam so razmere zaradi nenehnih napadov izraelske vojske nevzdržne. Izrael se maščuje zaradi zločinov Hamasa, najbolj pa trpijo civilisti.
Poslušnost je osnovna enota nastavljanja. Bolj ko ste poslušni, prej vas bodo nastavili. Če ne kimate, če ne ubogate, če si drznete dvigniti uporniški glas, če razmišljate po svoje, boste odstavljeni, razrešeni, odstopljeni. Zlepa ali zgrda. Metod in oprod za to početje je ogromno. To je lekcija tedna, ki ga ožema Tatjana Pirc.
Vojak v akciji. Naslov morebitnega novega slovenskega resničnostnega šova cinično oriše tragičnost dogajanja po svetu. Ameriški predsednik govori o vojni kot da gre za športni spektakel, goreči navijači ene in druge ekipe pa tekmujejo s širjenjem nepreverjenih informacij. Po zaslugi nastopa Slavoja Žižka v Frankfurtu Slovenija vsaj enkrat na veliki sceni ni izpadla kot izključno kimajoča pahorjansko-šentflorjanska dolina.
Kako zelo za res gre, spoznavajo in bodo v naslednjih urah, dnevih, tednih, letih, spoznavali tudi otroci v Gazi. Otroške oči, v katerih ugasne življenje, imajo na eni strani povsem drugačno vrednost, kot na drugi, kjer jih imajo za "človeške živali". Ena proti sto.
Ko je že kazalo, da bo teden z odstopom generalnega državnega tožilca Draga Škete zaradi vožnje pod vplivom alkohola postregel z malo šolo integritete, smo ugotovili, da lahko načelno ravnanje v izjemno centrifugalnem tednu hitro utone v pozabo. Za dodatno dimno zaveso pred etičnimi zdrsi je poskrbel premier Golob s svojo odločnostjo – z odstavitvijo dveh ministrov in predstavitvijo kandidatke za zdravstveno ministrico. Kajti v politiki gre včasih prej kot za dejanja za poskus ustvarjanja vtisa – dobrega ali slabega.
Po tem, ko se je sredi tedna v New Yorku končal globalni dogodek številka ena, se je pri nas začel zaradi obiska Velikega jabolka stolček tresti premierjevi zaupnici, ministrici za javno upravo. Ta teden se je v Sloveniji začela sistematična obnova v poplavah najbolj prizadetih delov Slovenije, prvič smo dobili zelo konkretne podatke o obsegu škode in prizadetih družinah, prvič se je sestal Svet za obnovo po poplavah.
Tudi zadnji teden poletja se je začel nenavadno poletno, s športom v vlogi tolažnika in družbenega lepila. A če se je centrifugalni teden začel tako vzpodbudno, nas je toliko bolj občutno razočaralo nadaljevanje. Dogajanje komentira Damjan Zorc.
Spremenjeno podnebje režira vedno bolj tragične zgodbe po vsem svetu, po evforičnem političnem odzivu na poplave v Sloveniji, so se zdaj strokovno-birokratski postopki upočasnili. Preveč je paštet, premalo pa odločitev. Vse bolj obsežna nesreča nacionalnih razsežnosti postaja slovenski promet, je rešitev res dodatni pas na avtocestah? Banke so še naprej zmagovalke in potrošniki se menda počutijo solidno, pravi odgovor na čudnost sveta pa naj bo pisanje, branje in satira. Po Hribarju - Hribar!
Neveljaven email naslov