Smo v vojni? V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?

V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma enkrat že lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Se ga bo spet?

Vsak pomemben dogodek v zgodovini povzroči, da morajo politični voditelji sprejeti odločitve. In ni dvoma, da je bil prejšnji petek - petek 13. novembra - prelomen. Teroristični napad v Parizu je močno stresel Francijo in Evropo, takoj sprožil protiteroristične odzive, ter hkrati že prve analize in primerjave z 11. septembrom. Ta je sprožil plaz dogodkov, katerih (žal ne končna) postaja so tudi dogodki prejšnji petek. V imenu vojne proti terorizmu se je Zahod, predvsem Amerika, terorizma lotil s terororjem, če ne kar terorizmom. Tokratni evropski odziv ni bil čisto nič bolj evropski, Francija je (logično) takoj razglasila izredne razmere, jih vmes podaljšala in – logično – še okrepila napade v Siriji. V imenu boja proti terorizmu in njegovi sopomenki Islamski držav je začela vojno. A vojne proti terorizmu se ne dobi z bombami. A duh je že davno ušel iz steklenice.

"V stanju strahu in občutku ogroženosti je seveda težko razmišljati trezno, bi bilo pa to daleč najbolj modro."

- Dr. Svetlana Slapšak

Med celotedenskim ukvarjanjem z dogodki v Parizu je s prvih na druge in tretje strani padlo begunsko vprašanje. Beguncev ni nič manj, vmes smo sklenili, da jih bomo odslej bolj ločevali na begunce in ekonomske migrante, ter slednje zavračali. Tako kot bo to delala celotna Evropa. Kar bo seveda težko, ker se bo seveda treba zmenit, kdo bo koga komu vračal in prek katere meje. Padla je ideja o mini Schengnu.

"Edini smo v Evropi, kjer policija stavka, in to je sramota"

- Miro Cerar

Naš vedno mlačni premier pa je končno udaril po mizi. In zaropotalo je, ker ni zadel mize, ampak krožnik na njej. Krožnik je seveda stavka policistov.