Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
927 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
“Najlepša jutra so zjutraj,” je nekoč zapisal pokojni poet Ivan Volarič Feo, ki nam pomaga prebijati se čez serpentine težkega leta. Politiki se prepirajo naprej. Ukrepi so nujni, a nekonsistentni. Odpiranje šol in vrtec je ob apatični ministrici in slabi epidemiološki sliki nejasno. Vladavino prava si z umetniško svobodo po svoje interpretirajo tako politiki kot nekateri "uporabniki." Kot da vse skupaj v 2020 že ni bilo dovolj zahtevno, je Hrvaško prizadel še drugi močan potres v nekaj mesecih, ki pa je tudi dokazal, da solidarnost med ljudmi še ni izumrla. Zato ne kaže obupati. Nekega jutra se bo, prosto po Vladu Kreslinu, vendarle zdanilo. Glave se bodo ohladile. Solze se bodo posušile. Srečno!
Božična centrifuga je že po tradiciji podložena z obilo cingljanja. Eni ga komaj čakajo, drugim občasno preseda. Še nikoli pred letošnjim letom pa nismo posumili v njihovo dvoznačnost: nam cingljajo zvončki ali navčki?
Nova normalnost je s seboj prinesla marsikaj, česar se ne bi smeli tako hitro navaditi. Znašli smo se v grozljivki, kjer poteka sistematično uničevanje kulture, medijev in avtonomnega novinarstva. Kjer nas prepričujejo, da je Zemlja ploščata, čeprav vsi vemo, da ni. V grozljivki, kjer vojska toži pevko, ki se ji v bran mora postaviti akademska sfera, ki pa jo tudi toži največja koalicijska stranka. V grozljivki, kjer smo pozabili na okolje in pozabili, da je to naša največja skrb. V grozljivki, kjer so študentje (končno) ugotovili, da drobtinica 150€ za marsikoga ni dovolj. V grozljivki, kjer vladajo teorije zarote in načrtna razgradnja zaupanja v znanost. V grozljivki, kjer vsako noč v Ljubljani skoraj 50 ljudi spi na prostem. Božično grozljivko s podlago Ludwiga van Beethovna pripoveduje Gašper Andrinek.
Že od marca nam zapoveduje in nas omejuje. Morda pa nas na koncu reši cepivo, ki naj bi učinkovito ustavilo širitev okužb s koronavirusom. Tedensko dogajanje je v Petkovi centrifugi opral Tomaž Gerden.
Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti. Včasih smo ga brali, ne enkrat, stokrat, zdaj v tem stripu živimo. Ekipi Petkove centrifuge sta se ta teden pridružila novinarka Tatjana Pirc in legendarni Alan Ford.
O tem politično-družbenem kavlju 22 govori današnji pregled tedenskega dogajanja. Pa tudi o tem, če so oklepniki orožje ali ne. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča. Trump odhaja, trumpizem ostaja. Neumorno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike.
Amerika in Slovenija si postajata vse bolj podobni. Ne po vojaški, politični ali ekonomski moči. Podobni si postajamo tudi v političnem delovanju in dojemanju političnih realnosti. Zato ne preseneča, da je naš premier v ameriškem predsedniku Trumpu prepoznal sorodno dušo in mu kot edini voditelj namenil svojo podporo in celo predčasne čestitke za zmago, ki jo je Trump ravno tako predčasno razglasil. Medtem ko negotovo stanje na drugi strani luže spremljajo neprijetni prizori protestov in političnih razhajanj, ki spodkopavajo trdoživost ene najstarejših predstavniških demokracij na svetu, pri nas nepredvidljiva epidemiološka slika povzroča vse večji družbeno-politični kaos. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.
Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo. Komentira Aleš Smrekar.
Ko se v nekaj dneh z nagovori državljanom oglasita predsednika države in vlade, za njima pa še ključni ministri, je jasno, da nas politični vrh pripravlja na slabe novice. Ko je ključno sporočilo, da so razmere resne, da pa bomo "skupaj zmogli", je to že zanesljiv znak za alarm. Zdaj gre zares. Zelo zares. Centrifugo vrti Tanja Starič.
Mogoče bi angleški pisatelj Douglas Adams, če bi doživel dogodke leta 2020, spremenil načrt uradniških Vogonov za uničenje Zemlje, kot se je to zgodilo v Štoparskem vodniku po galaksiji, ki je izšel pred 41 leti. Tako pa se je nekaj mučnih mesecev po nesrečnem prenosu novega koronavirusa z netopirja na človeka zgodil ta teden. V Sloveniji. "Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno." - specializant infektologije Federico V. Potočnik Če samo en teden intenzivno spremljate novice iz Slovenije in sveta ter ste poleg tega močno vpeti na vseh družabnih omrežjih, kjer sledite kvazi vplivnežem in politikom, lahko mirno potegnete črto in rečete, da smo planet globoko zavozili. Zgovoren je že podatek, ki ga je ta teden na mednarodni dan umivanja rok posredoval Unicef - umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudem po vsem svetu. Za vse bomo plačali, tudi za to, da se naši svetovni voditelji še vedno ne zmorejo dogovoriti o podnebnih ciljih. Sicer pa še enkrat: maske, umivanje rok in distanca, drugače pa, samo brez panike.
Če bi pobrskali po arhivih te oddaje, bi težko našli kakšno, v kateri ni omenjeno zdravstvo. Več deset let podhranjenosti – kadrovske in tiste v zgradbah, neurejeno financiranje in nabava, nejasni normativi … še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da na svetu ni zdravstva, ki bi zmoglo zaustaviti epidemijo brez sodelovanja državljanov in brez odgovornosti, ki je ključna beseda tudi za ta teden pogosto nastopajočega premiera. Zafrkavanja je konec, vrag je vzel šalo … je povedal premier, takoj ko je odgovornost preložil na neimenovano manjšino in pripisal krivdo osrednjim medijem v državi. Krivca je pač treba najti, gre za psihološko strukturo delovanja. Tudi ta ni nepomembna v teh razmerah. Prav tako ključne so kapacitete v zdravstvu, predvsem kadrovske.
Da nam vse, kar se dogaja, ne bi preveč dvigalo temperature, nam jo bodo odslej merili. V tokratni Centrifugi pričakujemo tudi ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu.
Kar podvizati se je bilo treba pri tokratnem tedenskem komentarju. Ne zato, ker bi bil teden nabit s pomembnimi novicami, ampak zato, ker so sicer redke upoštevanja vredne novice vredne širše razlage.
Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.
Slovenija je obarvana rumeno, kar je iz športnega zornega kota dobro, pri semaforju korone, ko se utegne rumena kmalu ugasniti in zasvetiti rdeča, pa malo manj. Tokratno Petkovo centrifugo pa začinimo še z različnimi teorijami zarote, ki so jim krizni časi nataknili krila.
Impresivna družba po nazivih, manj impresivna po mednarodnem ugledu nam je v idiličnem okolju slovenskega turističnega bisera naslikala podobo krasnega novega sveta, ki ga v naši državi vse bolj udejanjamo v mislih, besedah in dejanjih. V tem čudovitem družbeno-političnem okolju spet dobivajo domovinsko pravico zdrava pamet, domačijsko upravljanje javnih zadev, medijske organizacije vprašljivega slovesa, populistični imperativ pa postaja v politiki nov in celo zaželen demokratični vzorec. Čas je, da gremo po sledi tega družbenega napredka tudi v Sloveniji. Zatorej »Živela Slovenija« je vzkliknil naš madžarski kolega Viktor Orban.
Resnica naj bi bila (po najbolj splošni definiciji) pojem, ki pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Če torej hočemo bolj prijetno resnico, je treba le nekoliko modulirati vhodna dejstva. Posledično seveda dobimo več resnic. V sistemu, ki ga trenutno živimo, pa je dodatna ponudba dobra stvar.
More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več. Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.
Neveljaven email naslov