Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje. A mir ne bo trajal dolgo
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje, ki ta hip živi le v paralelnem svetu družbenih medijev. A mir ne bo trajal dolgo. Zdaj vemo, kdaj bodo volitve za predsednika države. Čez dva tedna bo uradni začetek kampanje za septembrski referendum o drugem tiru, na katerega smo v dopustniški sopari že skorajda pozabili. Oboje pa bo le uvod v najresnejši politični spopad– državnozborske volitve prihodnjo pomlad. Sicer pa bo poleg že znanih bolj ali manj resnih imen - Pahor le dobil več tekmecev. Zlasti tekmic, tudi iz največjih strank. Prijavil se bo tudi
kakšen poslanec, a če Pahor ne bo imel resnih tekmecev, mu za zmago niti ne bo treba prehoditi Slovenije.
Je turistov lahko tudi preveč? Zagotovo. Zlasti za butično Slovenijo. Toda metoda odganjanja domačih gostov je bila celo za vsega hudega vajeno slovensko javnost vendarle preveč . Prosimo, da Blejci ne hodite k nam na morje zdaj, ampak novembra, so se na družbenih omrežjih norčevali Primorci. Ne hodite čez teden v Ljubljano, ker je preveč prometa, so sporočali Ljubljančani. Že naslednji dan je sledilo opravičilo.
Potres v slovenski javnosti pa je povzročil nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, ki je s svojimi izjavami pokazal, da priborjene pravice še zdaleč niso samoumevne. Niti za tiste, ki naj bi te pravice branili in zastopali. Boštjan M. Zupančič namiguje, da bo kandidiral na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Ali to pomeni, da bodo poleg druge svetovne vojne, udbe in zaslug za osamosvojitev tokrat tema predvolilnih polemik tudi človekove pravice? Denimo enakopravnost žensk?
Strokovnjaki opozarjajo, svetovni politiki pa rožljajo z orožjem in besedami. Slovenska zunanja politika pa se ukvarja z vprašanjem, kdo in zakaj je vlomil v prostore veleposlaništva v Bruslju. Zgodba je res nenavadna – vlomilci so prebili steno iz sosednje stavbe, prižgane kamere vloma niso posnele, nihče ne verjame, da so tatovi odnesli samo hologramske nalepke. Ta hip je – tako kot v arbitražni zgodbi - jasno le, da ima Slovenija resne težave z varnostjo.
923 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje. A mir ne bo trajal dolgo
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje, ki ta hip živi le v paralelnem svetu družbenih medijev. A mir ne bo trajal dolgo. Zdaj vemo, kdaj bodo volitve za predsednika države. Čez dva tedna bo uradni začetek kampanje za septembrski referendum o drugem tiru, na katerega smo v dopustniški sopari že skorajda pozabili. Oboje pa bo le uvod v najresnejši politični spopad– državnozborske volitve prihodnjo pomlad. Sicer pa bo poleg že znanih bolj ali manj resnih imen - Pahor le dobil več tekmecev. Zlasti tekmic, tudi iz največjih strank. Prijavil se bo tudi
kakšen poslanec, a če Pahor ne bo imel resnih tekmecev, mu za zmago niti ne bo treba prehoditi Slovenije.
Je turistov lahko tudi preveč? Zagotovo. Zlasti za butično Slovenijo. Toda metoda odganjanja domačih gostov je bila celo za vsega hudega vajeno slovensko javnost vendarle preveč . Prosimo, da Blejci ne hodite k nam na morje zdaj, ampak novembra, so se na družbenih omrežjih norčevali Primorci. Ne hodite čez teden v Ljubljano, ker je preveč prometa, so sporočali Ljubljančani. Že naslednji dan je sledilo opravičilo.
Potres v slovenski javnosti pa je povzročil nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, ki je s svojimi izjavami pokazal, da priborjene pravice še zdaleč niso samoumevne. Niti za tiste, ki naj bi te pravice branili in zastopali. Boštjan M. Zupančič namiguje, da bo kandidiral na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Ali to pomeni, da bodo poleg druge svetovne vojne, udbe in zaslug za osamosvojitev tokrat tema predvolilnih polemik tudi človekove pravice? Denimo enakopravnost žensk?
Strokovnjaki opozarjajo, svetovni politiki pa rožljajo z orožjem in besedami. Slovenska zunanja politika pa se ukvarja z vprašanjem, kdo in zakaj je vlomil v prostore veleposlaništva v Bruslju. Zgodba je res nenavadna – vlomilci so prebili steno iz sosednje stavbe, prižgane kamere vloma niso posnele, nihče ne verjame, da so tatovi odnesli samo hologramske nalepke. Ta hip je – tako kot v arbitražni zgodbi - jasno le, da ima Slovenija resne težave z varnostjo.
Novoletne poslanice so nekaj najljubšega za vsakega slovenskega politika, ki da nekaj nase
Decembrska histerija, svetleč papir, kilometri lučk, pijančevanje in žareče nebo nad mestom
Zdi se, da se vsi pomembni evropski dogodki na vseh frontah zgodijo v Parizu ali njeni okolici
Mislili smo, da bo splet ob nastanku najprej preplavila pamet, a smo podcenili, koliko je na svetu bedakov.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let. Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico. *Konec Teden je do konca opral Luka Hvalc.
Čeprav smo v zadnjem tednu pred volitvami, zaprti v mehurček razkazovanja preteklih dosežkov trenutnih županov na eni strani in novih obljub s figami v žepu ostalih tekmecev na drugi, je Gašper Andrinek v Petkovi centrifugi ta mehurček poskušal razpočiti in pogledati izven asfaltiranih in tlakovanih občinskih meja.
Sovražnike nekateri vidijo tako rekoč v vseh živih bitjih. Motijo jih celo psi v parkih, ki jih skušajo pokončati s klobaso, v kateri je britvica.
Potem ko smo še zadnjič, pa verjetno ne še čisto zares zadnjič, premikali urne kazalce, je bil za marsikoga najpomembnejši dogodek tedna noč čarovnic. Čarovnic imamo v Sloveniji kar nekaj, še več pa očitno coprnikov, vsaj če sklepamo po prijavljenih za kampanjo za lokalne volitve. Kandidatk je šestkrat manj od kandidatov. Kljub vsem trikom, ki pospešujejo prodajo ali pričarajo glasove na volitvah, pa vsi čarovniki skupaj ne znajo spacati uroka, ki bi preprečil divjanje narave.
Evropski parlament je sprejel zakone proti odvrženi plastiki, pri nas pa ne znamo zbrati člana ustavnega sodišča.
Gledam umetnico Marino Abramović, ki na plakatu za 50. Barcolano vihti zastavo, in se sprašujem, ali smo res vsi v istem čolnu? - Tatjana Pirc
Za nami je teden, ko v Evropi iz ustave spet mečemo pravico do splava, kršitelji ustave pa na Madžarskem v ponedeljek postajajo brezdomci. Preprosto zato, ker nimajo doma.
Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.
Precej živahen zaporniško-pravosodni teden je za nami, v sodnih dvoranah in v zaporih se izmenjujejo znani obrazi. Dodatki k plačam voljenim in nevoljenim doma in v Evropi razburjajo javnost. Domače gospodarstvo po malem ohlajajo tudi globalne trgovinske vojne, slovenske gospodarstvenike pa Levica, ki si je ta teden prislužila naziv nadparlamentarna stranka. Trumpov stand-up pred generalno skupščino ZN je zabaval delegate, naš predsednik pa prvo damo ZDA.
Ta teden dvomimo v zbranost zdravniških rekorderjev in iskrenost Evropske komisije, nove vlade ter županov.
Doma novo vlado čaka veliko dela. Zdi se, da je norma njene produktivnosti v skladu z zahtevami in pričakovanji že postavljena v razmerju 100:1
Ker je bilo med minulimi počitnicami toliko nenehne histerije, med katero so mediji ves čas sestavljali koalicije in jih razstavljali, pa v času debelih krav panično iskali morebitno pot do nove hude krize in podobno, smo tudi mi takoj prvi dan šole začeli s spraševanjem. Prvošolčke namreč najdemo tudi na najbolj neverjetnih mestih, recimo med nekdanjimi kandidati za najpomembnejše politične funkcije.
Po dolgem času smo videli nasmejanega Šarca. Vlado je primerjal s hlevom z živino. Mesarji že brusijo nože.
Muke predsednika vlade, ki je (še) brez vlade, Marjana Šarca, se šele začenjajo. Pa tudi o tem zakaj Donald Trump ni kralj in kaj nam pripoveduje zgodba o kubanskih plesalcih.
Neveljaven email naslov