Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje. A mir ne bo trajal dolgo
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje, ki ta hip živi le v paralelnem svetu družbenih medijev. A mir ne bo trajal dolgo. Zdaj vemo, kdaj bodo volitve za predsednika države. Čez dva tedna bo uradni začetek kampanje za septembrski referendum o drugem tiru, na katerega smo v dopustniški sopari že skorajda pozabili. Oboje pa bo le uvod v najresnejši politični spopad– državnozborske volitve prihodnjo pomlad. Sicer pa bo poleg že znanih bolj ali manj resnih imen - Pahor le dobil več tekmecev. Zlasti tekmic, tudi iz največjih strank. Prijavil se bo tudi
kakšen poslanec, a če Pahor ne bo imel resnih tekmecev, mu za zmago niti ne bo treba prehoditi Slovenije.
Je turistov lahko tudi preveč? Zagotovo. Zlasti za butično Slovenijo. Toda metoda odganjanja domačih gostov je bila celo za vsega hudega vajeno slovensko javnost vendarle preveč . Prosimo, da Blejci ne hodite k nam na morje zdaj, ampak novembra, so se na družbenih omrežjih norčevali Primorci. Ne hodite čez teden v Ljubljano, ker je preveč prometa, so sporočali Ljubljančani. Že naslednji dan je sledilo opravičilo.
Potres v slovenski javnosti pa je povzročil nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, ki je s svojimi izjavami pokazal, da priborjene pravice še zdaleč niso samoumevne. Niti za tiste, ki naj bi te pravice branili in zastopali. Boštjan M. Zupančič namiguje, da bo kandidiral na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Ali to pomeni, da bodo poleg druge svetovne vojne, udbe in zaslug za osamosvojitev tokrat tema predvolilnih polemik tudi človekove pravice? Denimo enakopravnost žensk?
Strokovnjaki opozarjajo, svetovni politiki pa rožljajo z orožjem in besedami. Slovenska zunanja politika pa se ukvarja z vprašanjem, kdo in zakaj je vlomil v prostore veleposlaništva v Bruslju. Zgodba je res nenavadna – vlomilci so prebili steno iz sosednje stavbe, prižgane kamere vloma niso posnele, nihče ne verjame, da so tatovi odnesli samo hologramske nalepke. Ta hip je – tako kot v arbitražni zgodbi - jasno le, da ima Slovenija resne težave z varnostjo.
923 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje. A mir ne bo trajal dolgo
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
V poletnem zatišju je javnosti prihranjeno vsaj politično grmenje, ki ta hip živi le v paralelnem svetu družbenih medijev. A mir ne bo trajal dolgo. Zdaj vemo, kdaj bodo volitve za predsednika države. Čez dva tedna bo uradni začetek kampanje za septembrski referendum o drugem tiru, na katerega smo v dopustniški sopari že skorajda pozabili. Oboje pa bo le uvod v najresnejši politični spopad– državnozborske volitve prihodnjo pomlad. Sicer pa bo poleg že znanih bolj ali manj resnih imen - Pahor le dobil več tekmecev. Zlasti tekmic, tudi iz največjih strank. Prijavil se bo tudi
kakšen poslanec, a če Pahor ne bo imel resnih tekmecev, mu za zmago niti ne bo treba prehoditi Slovenije.
Je turistov lahko tudi preveč? Zagotovo. Zlasti za butično Slovenijo. Toda metoda odganjanja domačih gostov je bila celo za vsega hudega vajeno slovensko javnost vendarle preveč . Prosimo, da Blejci ne hodite k nam na morje zdaj, ampak novembra, so se na družbenih omrežjih norčevali Primorci. Ne hodite čez teden v Ljubljano, ker je preveč prometa, so sporočali Ljubljančani. Že naslednji dan je sledilo opravičilo.
Potres v slovenski javnosti pa je povzročil nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice, ki je s svojimi izjavami pokazal, da priborjene pravice še zdaleč niso samoumevne. Niti za tiste, ki naj bi te pravice branili in zastopali. Boštjan M. Zupančič namiguje, da bo kandidiral na predsedniških ali parlamentarnih volitvah. Ali to pomeni, da bodo poleg druge svetovne vojne, udbe in zaslug za osamosvojitev tokrat tema predvolilnih polemik tudi človekove pravice? Denimo enakopravnost žensk?
Strokovnjaki opozarjajo, svetovni politiki pa rožljajo z orožjem in besedami. Slovenska zunanja politika pa se ukvarja z vprašanjem, kdo in zakaj je vlomil v prostore veleposlaništva v Bruslju. Zgodba je res nenavadna – vlomilci so prebili steno iz sosednje stavbe, prižgane kamere vloma niso posnele, nihče ne verjame, da so tatovi odnesli samo hologramske nalepke. Ta hip je – tako kot v arbitražni zgodbi - jasno le, da ima Slovenija resne težave z varnostjo.
Nova epizoda nadaljevanke "Make Slovenia small again", ki ji rečemo kar Centrifuga. Vrti Tadej Košmrlj.
Če je imel morda do zdaj še kje kdo na našem planetu občutek, da živimo v svetu, kjer ZDA niso vedno in povsod na prvem mestu, so se te utvare po inauguracijskem govoru in prvih potezah novega predsednika ZDA končale. Da je tudi Slovenija podlegla globalni histeriji ravnanja z migranti, priča pravkar sprejeti zakon o tujcih, pri katerem sta skupaj stopili koalicija in opozicija. V vojni za teran pa se sprašujemo predvsem, kdo je v tej zgodbi lažnivi kljukec?
Človek vsako zgodbo osmisli tako, da je v svojem ogledalu videti boljši. Prvotni namen ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 je bila zaščita evropskih beguncev, ki so iskali varno zatočišče po koncu druge svetovne vojne. Slovenija je dolgo živela v svoji enokulturnosti, komaj pogoltnila svoje čefurje, bila v preteklosti nestrpna že do tistih nekaj temnopoltih pri nas – ampak da ne zaidem v posploševanje … priseljenci so in bodo realnost tudi naše države. Zgodbe od blizu niso enostavne – sobivanje nikoli ni enostavno. Namesto, da po nujnem postopku sprejemamo zakone, kako zakleniti naša vrata in vreči ključ v koruzo, bi bilo bolje vložiti vsak možen napor v integracijo in skupno sobivanje.
Tako kot topljeni sir v lističih v resnici vsebuje le približno polovico sira, tako tudi naši politiki brez dodatkov ojačevalcev okusa ne morejo delovati. Borut, Miro in Karl so se razveselili obiska brexit Borisa, mlada opozicijska poslanca izbirata gvante za inavguracijsko večerjo pri Melaniji, doma nas boli glava zaradi terana. Kljub opozorilom Sveta Evropa se sprejema nov zakon o tujcih, nestrpnost do beguncev, ki zmrzujejo v balkanski zimi, ne pojenja. Žal bo prosto po v tem tednu umrlemu sociologu Zygmuntu Baumanu že držalo, da moralnost res ni nujno recept za srečno življenje … A vseeno, bodimo moralni in srečni!
Želimo vam prijetno silvestrovanje brez petard, namesto teh naj vam svetijo zvezdi …, ups, oprostite! Lučke, da ne bo kakšne zamere.
Kot bedaki smo izpadli tisti, ki smo pričakovali tih in umirjen predbožični teden, ugotavlja Damjan Zorc.
6 krat 15 ni 90. Koliko je 1 in 1? O tem se v koaliciji še usklajujejo. Teden hostarskih šal, sponzorske in politične matematike, domovinskih in domotožnih zgodb.
Zasmrdelo je v Postojni. Žal pa ne smrdi le v okolici kraške lepotice, ampak tudi drugje. Petkovo centrifugo vrti Andrej Šavko.
Vladna koalicija se krepko maje. Ministri iz vrst SD in Desusa niso sprejeli sporazuma, ki ga je z zdravniškim sindikatom FIDES parafirala ministrica za zdravje. Premier Cerar vztraja in grozi mu celo razpad vlade. Kaj več bo jasno v prihodnjih dneh. Žal iz tujine spet prihajajo v glavnem slabe vesti. Boji v vzhodnem Alepu so v beg spet pognali množico beguncev, v Kolumbiji je prišlo do tragične letalske nesreče. Vsaj dogradili so novi sarkofag nad černobilskim uničenim četrtim reaktorjem. V Italiji pa je ta teden praznovala svoj 117. rojstni dan najstarejša oseba na tej Zemlji.
Če bi bilo vse res tako čisto, ali, če hočete, kristalno čisto, kot to zatrjuje ministrica Milojka, predsednik vlade ratifikacije sporazuma ne bi prestavil na, kot je dejal, poznejši čas, pri tem pa je še dodal, naj se sindikati uskladijo kar sami med seboj. Kot pribito pa drži, da je ministrici s trdim pogajanjem in popuščanjem uspelo le – skregati sindikate. Petkovo centrifugo vrti Marjan Jerman!
Večvrednostni kompleks je precej pogosta invazivna družbena vrsta. Prenose tovrstnih dejavnosti zadnji teden spremljamo praktično vsak dan tudi doma.
Žižkova želja se je uresničila – zmagal je Trump. Verjetno ne bo preteklo prav veliko časa, ko bo v Sevnici stal Melanijih spomenik, in kjer je žena, mora biti tudi mož – lahko stavimo, da se bo prav kmalu kak kipar lotil tudi njegove frizure. Podobnim evforijam smo se do zdaj lahko čudili le na Kosovu, a zgodovina je že večkrat pokazala, da domino efekt deluje.
Nešteto razlogov je, zakaj človek teče, pa le en razlog za tek v množici po ulicah prestolnice: 21. Ljubljanski maraton, letos ne le z rekordno udeležbo pač pa tudi z rekordno dolžino. Vsi tekači, tudi tisti, ki so zavedeno “zašli s trase”, so prejeli denarno nagrado. Odgovorna rešitev in rešitev v prid ugledu dogodka. Podobnih primerov pri nas, da bi na tak način reševali zaplete v politični ali gospodarski družbi, ni lahko najti.
Praznik suverenosti gor ali dol, zaman so visokoleteče besede – težko je biti ponosen na državo, kjer po mnenju vodilnih nizamo uspeh za uspehom, a so šoloobvezni otroci lačni. A ker se je parlamentarna koalicija iz danes na jutri premislila, ostaja nekaj upanja, da se krog upravičencev do šolskih kosil poveča. Prav tako pa si je vlada premislila in iz procedure umaknila sporni zakon o tujcih, ki spodkopava pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic.
Najti pozitivno temo iztekajočega se tedna je skorajda težje, kot Bobu Dylanu izročiti Nobelovo nagrado. Vendar smo jo, a nanjo boste morali počakati do konca. Najprej pa nekaj usajanja, in poudarkov na napakah in bizarnostih, ki so polnili slovenske in svetovne medije. Saj veste: svet se ne bo spremenil na bolje kar sam od sebe, temveč z majhnimi koraki vztrajnih.
Groteske naše države se pišejo kar same. Spet sta na tapeti zdravstvo in policija, dve verjetno najbolj ranljivi javni službi, na katerih delo in integriteto smo občutljivi prav vsi. Najprej na steni cerkvene fasade, zdaj pa že v javnem diskurzu, je tudi ustavna pravica do splava, očitno ni daleč dan, ko bodo v studie povabljeni tudi zagovorniki štirioglatosti zemlje. Ampak odgovor, prijatelj moj, le veter pozna, odgovor sam veter pozna ...
V prvem televizijskem dvoboju je zmagala izkušena Clintonova proti politiku novega kova Trumpu. Ta je za slabši nastop takoj našel priročnega krivca – pristranske medije. Mikrofon ni bil na pravem mestu in voditelj soočenja ga je prevečkrat prekinil. Zveni znano?
“Če zmanjka municije, bo mir. Skrbi smo dali na drugi tir. Radostna so srca tisočera, zavladala je zdrava atmosfera. Ko posije sonce, ne potrebuješ dežnika. Življenje je lepo. Pa pika!” Teden je obrnila Tatjana Pirc!
Neveljaven email naslov