Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
226 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev.
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Žerjalove v Tomaju, ene redkih, ki se tu ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, smo obiskali ravno na dan, ko so v sirarski kotel zlili še zadnje litre kozjega mleka letos. Do marca molže ne bo, saj so koze breje. Kras kljub težavnosti terena nudi edinstveno pašo za koze – preko 1600 različnih rastlin raste na pobočjih, kjer se pasejo. Kot pravi Matjaž Žerjal, prav to daje kraškemu kozjemu siru edinstven okus.
Pomemben del poti v sredogorje je za mnoge planinke in planince tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. V oddaji Pod pokrovko bomo zato obiskali kuhinjo v planinski koči. V Planinskem domu na Svetem Jakobu, ki je letošnja naj planinska koča, je bil Aleš Ogrin.
Naši predniki, ki so bili tako mesojedi kot rastlinojedi, divje narave niso opustošili. Ne, do nje so bili spoštljivi in so častili njeno rodovitnost. Pripisovali so ji celo magično - mistične lastnosti, saj so verjeli, da je narava živa, rastline pa govorijo.
Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj pa ste ga vi obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družine – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali za posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, obenem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru nudila različna zgodovinska obdobja.
Maščobe so pomembne tudi v kulinariki – ne le za pripravo jedi, tudi za okus. Kaj torej izbrati: rastlinsko, oljčno olje, maslo ali margarina? Z zdravstvenega vidika so nekatere maščobe bolj, druge manj priporočljive. Več pa v oddaji Pod pokrovko, katere gostja je dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.
Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.
Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.
Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.
Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.
V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je bilo vsaj pet stoletij v Sloveniji vsakdanja let, v zadnjem stoletju pa so ga zamenjala druga žita, kot so pšenica, koruza in ječmen, pa tudi druge poljščine, kot je krompir. Toda proso je kulinarično izjemno uporabno žito, ob tem je tudi brez glutena. Predvsem pa je pomembno, da gre za rastlino, ki je veliko bolj od prej omenjenih odporna na pomanjkanje vode in izredno visoke temperature – torej na razmere, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb vse pogostejše. O tem v pogovoru z doktorico Darjo Kocjan-Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Juhe so ena najstarejših in najbolj razširjenih jedi, obstaja na stotine receptov za mesne, morske, zelenjavne, veganske, pekoče, krepke, lahke, tople, hladne, kremne, goste, bistre…juhe. Juha naj bi dala tudi ime prehranjevalnemu obratu oziroma javnemu prostoru, kjer se streže hrana- restavraciji. Francozi so namreč v 16. stoletju z izrazom “restauratif” (izg. restoratif) označevali juho, ki so jo prodajali na uličnih stojnicah. Beseda pomeni »obnovitev« in kaže na regenerativni učinek juhe. Pod pokrovko danes brbotajo sezonske, poletno obarvane juhe.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.
Neveljaven email naslov