Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek.
foto: Tina Lamovšek
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. “Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,” pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.
“Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.”
Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. “A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,” obrazloži Barbara.
Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: beljakovinski, škrobni, ogljikovo-hidratni in sadno-zelenjavni dnevi.
Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem jih objavljala na svojem Facebook profilu.
Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni lososov curry s špinačo. Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.
SESTAVINE
- 1 žlica olivnega olja
- 1 por (približno 80 g)
- 2 stroka česna
- 2 cm velik kos svežega ingverja
- 2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka
- 0,25 dcl vode
- 2 žlički curry-ja v prahu
- 1/2 žličke soli
- 2 žlici sojine omake
- 2 pesti špinače ali blitve
- 2 fileja svežega lososa
- 200 g kuskusa
POSTOPEK:
1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.
2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja – le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.
3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.
4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.
7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.
Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.
221 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek.
foto: Tina Lamovšek
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. “Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,” pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.
“Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.”
Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. “A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,” obrazloži Barbara.
Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: beljakovinski, škrobni, ogljikovo-hidratni in sadno-zelenjavni dnevi.
Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem jih objavljala na svojem Facebook profilu.
Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni lososov curry s špinačo. Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.
SESTAVINE
- 1 žlica olivnega olja
- 1 por (približno 80 g)
- 2 stroka česna
- 2 cm velik kos svežega ingverja
- 2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka
- 0,25 dcl vode
- 2 žlički curry-ja v prahu
- 1/2 žličke soli
- 2 žlici sojine omake
- 2 pesti špinače ali blitve
- 2 fileja svežega lososa
- 200 g kuskusa
POSTOPEK:
1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.
2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja – le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.
3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.
4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.
7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.
Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.
Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.
Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji
Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.
Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.
Praznovanje pusta, ki prihaja k nam v naslednjih dneh, je praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi. Pustno rajanje že od nekdaj zaznamujeta dobra hrana in pijača. Jedi, ki se jih pripravlja ob pustu, so bile vedno domače, stare slovenske jedi, ki se sicer v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba do sitega najesti. O tem, katere jedi so značilne za pustni jedilnik, kako so pust praznovali včasih in kakšne jedi in okusi so značilni za današnji čas, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Eno izmed starih žit je tudi ječmen, ki ga sicer vsi poznamo v njegovi obliki, primerni za človeško prehrano – kot ješprenj. A to živilo bi si zaslužilo bolj pogosto uporabo v naši kulinariki, saj ima veliko blagodejnih lastnosti. Znižuje holesterol, je bogat z vitamini in minerali.
Tržnico La Boqueria v Barceloni spletne strani uvrščajo med deset najlepših na svetu. In imajo prav. Prvič je bila omenjena že leta 1217. Najprej je bila namenjena prodaji mesa, danes pa na stojnicah ponujajo še ribe, oreščke, sadje, zelenjavo, rože. Je pravi magnet za turiste iz vsega sveta. Šestinštirideset letni domačin Mario nadaljuje družinsko tradicijo in na tržnici že petindvajseto leto prodaja ribe, lignje, školjke, ježke. »Barcelonski ribiči večino svojega ulova prodajo na lokalnih tržnicah in v lokalnih ribarnicah. Njihov ulov na moji stojnici predstavlja kar med šestdeset in sedemdeset odstotkov vseh rib in morskih sadežev.« Tokrat ne bomo kuhali, ampak bomo pokrovke – ali še bolje vrečke, »škrniclje« in zabojčke – dvigali v španskih, katalonskih ritmih. K poslušanju oddaje Pod pokrovko vas vabi Iztok Konc. Foto: Prvi
Najstarejši način konzerviranja je sušenje na soncu. V tokratni oddaji Pod pokrovko pa bomo predstavili tako imenovano liofilizacijo, ki je prav tako postopek konzerviranja in za razliko od sušenja na soncu zahteva tehnologijo, stroje, veliko energije, končni produkt je tako dražji, vendar boljši. Tako v hranilni vrednosti kot tudi videzu, barvi, okusu, celo vonju. Morda ste na embalažah na policah trgovin že kdaj prebrali napis: Liofilizirane maline. Vas zanima, kako so nastale?
Pod drobnogled smo vzeli začimbno rastlino, ki raste v toplejših krajih in je v Indiji, na Kitajskem in še kje sestavni del vsakodnevnih jedi. Pri nas se njena korenika uporablja predvsem v zdravilne namene. Ingver je v teh dneh nepogrešljiva sestavina čajev, saj nam pomaga ob prehladih, vnetem grlu in zamašenem nosu … A njegovi blagodejni učinki se tu ne končajo, smo izvedeli od osebnega trenerja in prehranskega svetovalca Bobana Paukovića.
Prvi naj bi ga začeli uvažati Perzijci, ki so si tradicijo soljenja iker izposodili pri Kitajcih, kjer so po takšnem postopku pripravljali krapova jajčeca. Pravi oz. tisti klasični kaviar pa je iz jesetra. Beluga je podvrsta jesetra, ki daje najbolj znane in dragocene ikre. V oddaji Pod pokrovko pa tokrat lokalna zgodba – v svet pridelovanja in okušanja kaviarja avtohtone soške postrvi se je poglobila Darja Pograjc.
Morda se sliši nekoliko paradoksalno, ampak ko govorimo o francoski solati in njeni zgodovini, se moramo najprej ozreti v Rusijo. Natančneje v prestolnico Moskvo pred nekaj več kot 150-imi leti. Slovito restavracijo Hermitage je takrat vodil kuhar francosko-belgijskih korenin Lucien Olivier, ki je ustvaril novo jed iz majoneze, trdo kuhanih jajc in kumaric, dodal pa je tudi file jerebice, kuhan telečji jezik, pretlačen kaviar, sveže solatne liste in kuhane rake. Nastala je klasična solata, ki ji v Rusiji danes rečejo "solata Olivje", v večini evropskih držav pa ji pravijo "ruska solata".
Še nekaj dni nas loči do začetka božično-novoletnih praznikov, ko bo hrana ena od osrednjih tem naših pogovorov pa tudi eden od povodov za to, da se zberemo v družinskem krogu. Priprave na sveti večer, ki ga spremlja božična večerja, se začenjajo že s prvo adventno nedeljo, sicer pa sam božič spremljajo številne tradicionalne navade in običaji. O tradiciji okoli prihajajočih praznikov in o tem, kaj je v teh dneh na naših mizah, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
V starosvetni slovenski vasi ni manjkalo šeg, običajev in verjetij, povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom
Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.
V prihodnosti bomo verjetno morali premisliti, kakšna naj bo kmetija prihodnosti, saj je intenzivna pridelava obremenjujoča tako za podnebje kot za javno zdravje. Ena alternativa je ekološko pa tudi sonaravno kmetijstvo, k spodbujanju katerega se je zavezala Evropska unija. Druga alternativa, ki se izrisuje čez lužo, v Silicijevi dolini, pa je celično kmetijstvo. Več o tem, kdaj bomo namesto droži doma hranili celice in iz njih pridelovali zrezke, v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Žerjalove v Tomaju, ene redkih, ki se tu ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, smo obiskali ravno na dan, ko so v sirarski kotel zlili še zadnje litre kozjega mleka letos. Do marca molže ne bo, saj so koze breje. Kras kljub težavnosti terena nudi edinstveno pašo za koze – preko 1600 različnih rastlin raste na pobočjih, kjer se pasejo. Kot pravi Matjaž Žerjal, prav to daje kraškemu kozjemu siru edinstven okus.
Pomemben del poti v sredogorje je za mnoge planinke in planince tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. V oddaji Pod pokrovko bomo zato obiskali kuhinjo v planinski koči. V Planinskem domu na Svetem Jakobu, ki je letošnja naj planinska koča, je bil Aleš Ogrin.
Naši predniki, ki so bili tako mesojedi kot rastlinojedi, divje narave niso opustošili. Ne, do nje so bili spoštljivi in so častili njeno rodovitnost. Pripisovali so ji celo magično - mistične lastnosti, saj so verjeli, da je narava živa, rastline pa govorijo.
Neveljaven email naslov