Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek.
foto: Tina Lamovšek
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. “Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,” pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.
“Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.”
Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. “A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,” obrazloži Barbara.
Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: beljakovinski, škrobni, ogljikovo-hidratni in sadno-zelenjavni dnevi.
Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem jih objavljala na svojem Facebook profilu.
Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni lososov curry s špinačo. Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.
SESTAVINE
- 1 žlica olivnega olja
- 1 por (približno 80 g)
- 2 stroka česna
- 2 cm velik kos svežega ingverja
- 2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka
- 0,25 dcl vode
- 2 žlički curry-ja v prahu
- 1/2 žličke soli
- 2 žlici sojine omake
- 2 pesti špinače ali blitve
- 2 fileja svežega lososa
- 200 g kuskusa
POSTOPEK:
1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.
Potrebujemo le losos, olivno olje, por, česen, curry, ingver, kokosovo mleko/smetano za kuhanje, vodo, sol, sojino omako in špinačo ter prilogo (v našem primeru kuskus).
foto: Tina Lamovšek
2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja – le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.
Kuskus lahko preprosto zalijemo z vrelo vodo in pustimo 5 minut, da se vpije tekočina. Pokrijemo, da voda ne izhlapi. Proti koncu lahko popečemo na olivnem olju.
foto: Tina Lamovšek
3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.
Kokosovo mleko in vodo zmešamo skupaj.
foto: Tina Lamovšek
4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.
Še malo in jed bo pripravljena!
foto: Tina Lamovšek
7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.
Na koncu pride špinača.
foto: Tina Lamovšek
Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.
Dober tek!
foto: Tina Lamovšek
221 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek.
foto: Tina Lamovšek
Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. “Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,” pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.
“Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.”
Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. “A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,” obrazloži Barbara.
Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: beljakovinski, škrobni, ogljikovo-hidratni in sadno-zelenjavni dnevi.
Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem jih objavljala na svojem Facebook profilu.
Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni lososov curry s špinačo. Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.
SESTAVINE
- 1 žlica olivnega olja
- 1 por (približno 80 g)
- 2 stroka česna
- 2 cm velik kos svežega ingverja
- 2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka
- 0,25 dcl vode
- 2 žlički curry-ja v prahu
- 1/2 žličke soli
- 2 žlici sojine omake
- 2 pesti špinače ali blitve
- 2 fileja svežega lososa
- 200 g kuskusa
POSTOPEK:
1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.
Potrebujemo le losos, olivno olje, por, česen, curry, ingver, kokosovo mleko/smetano za kuhanje, vodo, sol, sojino omako in špinačo ter prilogo (v našem primeru kuskus).
foto: Tina Lamovšek
2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja – le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.
Kuskus lahko preprosto zalijemo z vrelo vodo in pustimo 5 minut, da se vpije tekočina. Pokrijemo, da voda ne izhlapi. Proti koncu lahko popečemo na olivnem olju.
foto: Tina Lamovšek
3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.
Kokosovo mleko in vodo zmešamo skupaj.
foto: Tina Lamovšek
4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.
Še malo in jed bo pripravljena!
foto: Tina Lamovšek
7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.
Na koncu pride špinača.
foto: Tina Lamovšek
Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.
Dober tek!
foto: Tina Lamovšek
Poleg Postojnske jame turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljanski grad. Kdaj pa ste ga vi obiskali zadnjič? Če ga želite spoznati na nekoliko drugačen način, vas danes z oddajo Pod pokrovko vabimo na Kulinarični časovni stroj. Tega na Ljubljanskem gradu pripravljajo za zaključene družine – produkt je priljubljen kot teambuilding – ali za posameznike, ki se lahko prijavijo na razpisane termine. V dobrih dveh urah udeleženci na privlačen način spoznajo zgodovino Ljubljane in gradu, obenem pa v kar šestih hodih okušajo jedi, ki so jih na tem prostoru nudila različna zgodovinska obdobja.
Maščobe so pomembne tudi v kulinariki – ne le za pripravo jedi, tudi za okus. Kaj torej izbrati: rastlinsko, oljčno olje, maslo ali margarina? Z zdravstvenega vidika so nekatere maščobe bolj, druge manj priporočljive. Več pa v oddaji Pod pokrovko, katere gostja je dr. Živa Lavriša iz Inštituta za nutricionistiko.
Še preden damo kaj v lonec, ponev ali pečico, je dobro poznati tudi sestavine, ki jih uporabljamo. V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo dotaknili maščob, in sicer z bolj zdravstvenega kot kulinaričnega vidika, vračamo pa se k osnovam – kaj so nasičene in kaj nenasičene maščobe ter v katerih živilih jih najdemo, smo izvedeli od dr. Žive Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Momčilo Jurgaćević ali Momo prihaja iz Leskovca, mesta na jugu Srbije. V Slovenijo je prišel še kot najstnik in se takrat odločil, da bo v Ljubljani odprl svojo gostilno z jedmi iz Leskovca. Pravi, da se je v Slovenijo in slovenščino zaljubil že prvič, ko jo je obiskal, a da mu še vedno uide kakšna srbska beseda. Mesto Leskovec pa ni znano le po mesnih jedeh na žaru, ampak tudi po paprikah. Paprike bodo danes osrednja sestavina naše oddaje. Pogovarjali se bomo namreč o ajvarju, pandjuru in ljutenici. Zakaj Slovenci ne vemo, kaj je pravi ajvar in s čim vse se ajvar lahko pripravi, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Lana Furlan.
V Sloveniji imamo, kot v nekaterih skandinavskih državah, prko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Šola poleg družine predstavlja eno bolj ključnih podpornih okolij, kjer otrok skozi proces izobraževanja pridobiva znanja in veščine za razvoj zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa mu šola zagotavlja obroke. Raziskave so pokazale, da zdrava prehrana v šoli pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, nižjo stopnjo izostanka od pouka, boljše učne rezultate ter zmanjševanje neenakosti v zdravju. Raziskave kažejo, da v obdobjih, ko šolske prehrane ni na voljo (npr. ob koncih tedna, v času počitnic ali v izrednih razmerah), so lahko otroci izpostavljeni pomanjkanju hrane ali celo lakoti. V slovenskih šolah in vrtcih vsak dan pripravijo več kot 700 tisoč obrokov. Več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč pa kosilo. Temleji so torej dobri, pravijo strokovnjaki. A prehranske smernice se tudi menjajo, izboljšujejo tudi, a prostora za nadgradnjo sistema in izvedbe je vedno dovolj. Liano Buršič je zanimalo, kako šolsko prehrano dojemajo nekateri kranjski osnovnošolci, stari med 7 in 12 let, kakšen bi bil jedinik po njihovi meri in kaj je zanje zdravo prehranjevanje.
Pri nas v Sloveniji je bil nedolgo nazaj na pobudo veleposlaništva ZDA mojster za barbacue Moe Cason. V okviru svojega obiska naše države je sodeloval na različnih dogodkih, med drugim na festivalu Wild West Fest On Fire 2023 na Zbiljskem jezeru, kjer je potekalo barbecue tekmovanje po pravilih Kansas City BBQ Society. Našel je tudi čas za dobrodelno pomoč, saj sta s hčerko Montgomery pripravila malice za več kot 150 prostovoljcev, ki so ob dnevu solidarnosti pomagali na terenu. Zaradi njegovega znanja, strokovnosti in kuharskih veščin Moeja Casona uvrščamo med najboljše pitmasterje na svetu, zato ga je pred mikrofon v današnji oddaji Pod pokrovko povabila Tadeja Bizilj.
Nekateri, po izkušnjah sogovornice Katje Simić, obrok "razredčijo" z vodo ali vlakninami
Čeprav ima sadež, o katerem bomo govorili danes, kraljevsko ime, pa se glede na njegov položaj mnogokrat zdi, da je kar malo obstranski, če ne celo že skoraj pozabljen. Zna biti, da ga imate na svojem ali sosedovem vrtu, pa za to niti ne veste oz. nanj niste pozorni. Govorimo o ringloju, katerega najbližja sorodnica je sliva. Kaj je ringlo, kaj mrgolana, kaj cimberi – tudi to pojasnimo v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V oddaji Pod pokrovko tokrat pod drobnogled jemljemo uživanje surovih oziroma toplotno neobdelanih rib, denimo sušija ali ribjega karpača. Pri pripravi takšnih jedi doma je treba biti zelo pozoren, saj lahko vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in paraziti. Riba mora biti zato čimbolj sveža, jed pa je nato potrebno čimprej pripraviti, pri čemer je treba paziti tudi na navzkrižno onesnaženje.
Čeprav poletje vsi povezujemo s hladnimi napitki in hladno hrano, naj bi nas v resnici topel napitek bolj osvežil. Oziroma naj bi nas – z ozirom na to, kako deluje naše telo in metabolizem – celo ohladil. Pa je ta trditev, ki se širi od ust do ust in ki jo vsake toliko lahko zasledimo tudi na spletu, podprta strokovno, z znanostjo? Darja Pograjc poišče odgovor na to vprašanje v današnji oddaji Pod pokrovko. Pomagal ji bo dr. Bojan Knap, specialist internist, ki v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru dela z najtežjimi bolniki z odpovedjo ledvic. Je tudi vseživljenjski športnik, ki se s športno medicino ukvarja profesionalno.
V današnji oddaji Pod Pokrovko se bomo posvetili umetnosti mešanja koktejlov. Na vrsti je namreč najenostavnejši med njimi - Gin tonic. A še pri tako enostavnem koktejlu moramo paziti na dve stvari. Prva je seveda to, da uporabimo kvaliteten gin. Zato se je Lana Furlan odpravila v deželo brinja - na Kras, na domačijo Pri komarjevih, kjer pridelujejo prvovrsten gin, nagrajen z zlatim odličjem World gin awards. Tisto drugo, na kar moramo paziti, pa je ravno pravšnje razmerje med ginom in tonikom. Kakšno je tisto pravo razmerje, pa nam je povedal Aleš Ogrin, dosedanji predsednik društva barmanov Slovenije in večkratni nagrajenec v mešanju koktejlov.
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je bilo vsaj pet stoletij v Sloveniji vsakdanja let, v zadnjem stoletju pa so ga zamenjala druga žita, kot so pšenica, koruza in ječmen, pa tudi druge poljščine, kot je krompir. Toda proso je kulinarično izjemno uporabno žito, ob tem je tudi brez glutena. Predvsem pa je pomembno, da gre za rastlino, ki je veliko bolj od prej omenjenih odporna na pomanjkanje vode in izredno visoke temperature – torej na razmere, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb vse pogostejše. O tem v pogovoru z doktorico Darjo Kocjan-Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Juhe so ena najstarejših in najbolj razširjenih jedi, obstaja na stotine receptov za mesne, morske, zelenjavne, veganske, pekoče, krepke, lahke, tople, hladne, kremne, goste, bistre…juhe. Juha naj bi dala tudi ime prehranjevalnemu obratu oziroma javnemu prostoru, kjer se streže hrana- restavraciji. Francozi so namreč v 16. stoletju z izrazom “restauratif” (izg. restoratif) označevali juho, ki so jo prodajali na uličnih stojnicah. Beseda pomeni »obnovitev« in kaže na regenerativni učinek juhe. Pod pokrovko danes brbotajo sezonske, poletno obarvane juhe.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
Kaj se zgodi, ko se pod pokrovko znajde nekaj, kar povzročí nelagodje, strah, celo fobijo? Ko nas vprašanje, kaj se bo na nekem pikniku znašlo na mizi, spravlja v stisko, ker ne vemo, ali bomo hrano sploh lahko dali v usta, jo pogoltnili? Bo dovolj časa za to? Bodo ljudje opazili, da že pol ure s priborom v rokah vase nismo spravili niti grižljaja? Nas bo spet prevzel občutek strahu, občutek, da je grlo v krču, in bo vse, kar bomo spravili vase, morda samo požirek vode ali še to ne? Govorimo o resničnih motnjah hranjenja: strah pred požiranjem in t. i. ARFID.
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Nabiralec in poznavalec divje hrane Domen Kavčič o etičnem nabiralništvu in boršču iz navadnega dežna
V oddaji Pod pokrovko smo spoznali stare jedi zgornjega dela Baške grape. V preteklosti so se tamkajšnji prebivalci čestokrat soočali s pomanjkanjem hrane, jedli so lokalno in sezonsko. Bob in fižol, kisla repa in zelje ter seveda krompir so igrali glavno vlogo, veliko jedi so pripravljali na osnovi mleka in skute, najpomembnejše sadje so bile hruške, za mesno obogatitev jedilnikov so poleg domačega prašička poskrbeli okoliški gozdovi, kjer so prebivalci legalno ali s krivolovom odstrelili divjad. O vsakdanjih in jedeh za posebne priložnosti v oddaji, ki je šla po sledeh kulinarične preteklosti Baške grape.
Tokrat Pod pokrovko o posebnih sirih Golden Ring. Imajo zelo izrazit vonj, plemenito plesen in nastajajo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino v opuščenih tunelih italijanske karavle. David Ličen in Kristjan Vidmar sta želela ustvariti butično zgodbo, ki bo ponudila nekaj novega in hkrati nudila dovolj prostora za eksperimente, ustvarjalnost in posebne projekte.
V pravljicah revni velikokrat delijo tisto malo hrane, kar jo še imajo. Ker so odprtih rok, se jim praviloma povrne z dobrim.
Neveljaven email naslov
