Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.
Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?
Marco Oreggia, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?
Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.
Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?
Marco Oreggia, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?
Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Neveljaven email naslov