Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.
Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?
Marco Oreggia, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?
Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.
Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?
Marco Oreggia, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?
Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.
Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut.
Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete zgodbi mojstra in vajenca, obema je skupno to, da imata vsak svojo izkušnjo s "posvečenim" Michelinovim vodnikom po restavracijah. Mirjam Muženič je obiskala Joška Sirka v La Subidi na italijanski strani Brd, Anja Strajnar pa se je pogovarjala z Nejcem Rižnarjem, ki je bil pripravnik v restavraciji Arzak v San Sebastianu na severu Španije.
Kreativci pod imenom Trapez so mladi gastronomski entuziasti. Niso šolani kuharji, jim pa priprava hrane in ustvarjanje zanimivih kulinaričnih izkušenj predstavlja izziv in zabavo. V okviru Pop up doma so pripravili zanimiv eksperiment, s katerim so raziskovali vpliv petih čutil na doživljanje in okušanje hrane. O kolektivu Trapez in Eksperimentu 2 v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ali ste vedeli, da je slovenska klobasa iz Clevelanda s Sunito Williams poletela v vesolje? V tokratni oddaji Pod pokrovko se bomo med drugim ustavili pri mesarju Billu Ažmanu, ki jo je izdelal, in izvedeli, zakaj so slovenske klobase čez lužo tako posebne in priljubljene. Kupcev pri Radéllu, kjer streže Ed Oshaben, se sploh v predprazničnih dnevih, kar tare. Generacije Slovencev čez lužo pa seveda povezujejo tudi druge tradicionalne jedi, ki se jih lahko naučijo pripravljati na druženju »Kuhamo z Micko«, ki ga vodi Tončka Sršen. Na popotovanje v svet izseljenske kulinarike v Clevelandu vas vabi: Mojca Delač.
Največja želja otroške kuharice Emilije Pavlič je, da bi naši najmlajši jedli zdravo. Industrijska in zamrznjena hrana zanje nista primerni. Tudi čokolada ne, ukradla jim je apetit, ugotavlja avtorica dveh odmevnih knjig s tega področja. Eden od načinov, da otroci vzpostavijo zdrav odnos s hrano, je, da jim starši zgodaj odpremo vrata kuhinje, kjer jih naučimo kuhati in jim omogočimo raziskovanje sveta kulinarike. Ob tem pa so dobrodošle tudi otroške kuharske delavnice. Eno takih smo obiskali na Bledu.
Zelje v jeseni dobi domovinsko pravico na jedilnikih, tako bolj preproste, vsakdanje kuhinje kot tudi v restavracijah, kjer kuharski mojstri kreirajo butične jedi za bolj zahtevne goste. Zelje je bogat vir vitamina C. Pozitivne učinke kislega zelja je poznal že Hipokrat, znameniti Sebastian Kneipp pa je kislo zelje označil kot krtačo za želodec in črevesje. Na Slovenskem kisamo zelje že vse od sredine 18. stoletja, skrivnosti kislega zelje bomo odkrivali na Premu pri Ilirski Bistrici, po nekaj pojasnil se bomo odpravili tudi na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter odgovorili na vprašanje, zakaj je zelje tesno povezano z žensko seksualnostjo. Zelje kralj vrtov tokrat v osrednji vlogi oddaje Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Chefs of Slovenia: slovenska mladinska kuharska reprezentanca pred odhodom na svetovno kuharsko prvenstvo v Južni Koreji.
Oddaja Pod pokrovko razkriva, kaj o podeljevanju zvezdic pravijo gastronomski kritiki pri časniku The New York Times, kako o svojem poklicu razmišlja kritik Uroš Mencinger in kakšna je kuharska filozifija Tomaža Kavčiča z dvorca Zemono.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Neveljaven email naslov