Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliščarji - ki so pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja - imajo s svojimi lesenimi hišicami na kolih in znamenito literarno upodobitvijo v romanu Janeza Jalna Bobri verjetno prav posebno mesto v našem zgodovinskem spominu. Če bi si zlahka mislili, da podrobnosti o njihovem življenju - kakršna je, s čim so se ti daljni prebivalci našega prostora prehranjevali - ostajajo prepuščene naši domišljiji, pa temu nikakor ni tako. V tokratni rubriki Pod pokrovko o prehrani koliščarjev pripoveduje arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU.
foto: arheološke najdbe nekaterih sestavin prehrane koliščarjev
226 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Koliščarji - ki so pred približno šestimi tisočletji in pol naselili območje današnjega Ljubljanskega barja - imajo s svojimi lesenimi hišicami na kolih in znamenito literarno upodobitvijo v romanu Janeza Jalna Bobri verjetno prav posebno mesto v našem zgodovinskem spominu. Če bi si zlahka mislili, da podrobnosti o njihovem življenju - kakršna je, s čim so se ti daljni prebivalci našega prostora prehranjevali - ostajajo prepuščene naši domišljiji, pa temu nikakor ni tako. V tokratni rubriki Pod pokrovko o prehrani koliščarjev pripoveduje arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU.
foto: arheološke najdbe nekaterih sestavin prehrane koliščarjev
Koruza za srednjeameriške prebivalce, vse od časov tamkajšnje naselitve prvotnih ljudstev, predstavlja osnovno živilo, zato so v tisočletjih na teh območjih razvili tudi tehnike pridelave in priprave hrane, v kateri koruza prevladuje. Koruza pa je imela tudi obreden pomen, ne sicer v smislu našega frazema, ki ljudi pošilja bivat na koruzo, ampak je smisel veliko bolj globok in plod dolgih tradicij staroselcev. O koruzi, njeni razširjenosti in boju proti gensko spremenjenim rastlinam te poljščine, več Pod pokrovko …
Loška mešta, midla, smojka, govnač …. Omenjene jedi poznajo na Škofjeloškem, tokrat jih predstavljamo tudi Pod pokrovko. Sicer le opisno, je pa nekatere od njih mogoče dejansko okusiti vse do konca meseca januarja v restavracijah, ki so se povezale v projektu Okusi Škofjeloškega.
"V iskanju pravega tatarskega biftka" bi lahko naslovili današnjo kulinarično oddajo. Darja Pograjc se je namreč poglobila v izvorne legende o nastanku te specialitete. Seveda s pomočjo dveh sogovornikov z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (krajše BIC Ljubljana) razloži tudi recept in doda nasvet o času, ki je še primeren za shranjevanje te jedi.
Sredi decembra smo in stalnica prednovoletnih praznovanj, zabav in večerij so različni hladno-topli bifeji, v katerih ne sme manjkati pršut. Po svetu najdemo več vrst pršutov, Slovenci pa imamo večinoma najraje kar »svojega«, t.i. kraški pršut. Da bi za oddajo Pod pokrovko izvedela več o njem, se je Andreja Čokl odpravila – kam drugam kot na Kras!
December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana.
Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar.
Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin.
Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla.
Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt.
Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka.
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.
Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi?
Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.
Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.
Neveljaven email naslov