Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O obetih, ukrepih in našem občutku za vreme z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik.
Dan pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb smo v Podobe znanja povabili agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik z Agencije za okolje.
Leto 2021 se vse pogosteje omenja kot prelomno pri naslavljanju podnebnih sprememb. Z aktualnimi ukrepi lovimo tako rekoč zadnji vlak, saj učinke segrevanja planeta v obliki spremenjenih vremenskih vzorcev in pogostejših vremenskih ekstremov že kar redno občutimo na praktično vseh koncih sveta. A včasih nas lahko naš občutek za to, kakšno naj bi bilo vreme, tudi zavede. In obilne padavine ne zagotavljajo, da se bomo izognili suši.
»Leta 2020 smo imeli že zgodaj spomladi zelo lepo, sušno, toplo vreme, poleti pa je suša zajela večji del severne in srednje Evrope. Podobno je bilo v letih 2018 in 2019. Kaže se, da neka mokrota, ki jo dobimo denimo pozimi, ni garancija, da ne bomo imeli težav s sušo,« je poudarila dr. Andreja Sušnik.
Razvoj suše je mogoče danes mnogo natančneje spremljati s pomočjo satelitskih podatkov. V okviru transnacionalnega programa Podonavje so razvili digitalno orodje Pregledovalnik suše, ki omogoča, da vse države v regiji spremljajo razvoj suše skoraj v realnem času.
»Kdo bo rekel, zakaj je treba spremljati sušo, saj vemo, kdaj suša prihaja. Mislim, da temu ni tako. Suša v podzemnih vodah je skrita očem. Tudi kaka suha struga v poletnem času marsikoga ne prizadene zelo.«
V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo veliko pestrost tipov tal. A ekstremni vremenski dogodki: poplave, suše, močna erozija, žledenje v gozdu, hudourniške poplave in drugi dogodki slabo vplivajo na tudi strukturo tal. Če k temu prištejemo škodljive človekove dejavnosti, predvsem intenzivno zazidavanje in onesnaževanje, se sposobnost zemlje, da opravlja svojo ekosistemsko vlogo, da zadržuje vodo, seveda občutno manjša.
908 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
O obetih, ukrepih in našem občutku za vreme z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik.
Dan pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb smo v Podobe znanja povabili agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik z Agencije za okolje.
Leto 2021 se vse pogosteje omenja kot prelomno pri naslavljanju podnebnih sprememb. Z aktualnimi ukrepi lovimo tako rekoč zadnji vlak, saj učinke segrevanja planeta v obliki spremenjenih vremenskih vzorcev in pogostejših vremenskih ekstremov že kar redno občutimo na praktično vseh koncih sveta. A včasih nas lahko naš občutek za to, kakšno naj bi bilo vreme, tudi zavede. In obilne padavine ne zagotavljajo, da se bomo izognili suši.
»Leta 2020 smo imeli že zgodaj spomladi zelo lepo, sušno, toplo vreme, poleti pa je suša zajela večji del severne in srednje Evrope. Podobno je bilo v letih 2018 in 2019. Kaže se, da neka mokrota, ki jo dobimo denimo pozimi, ni garancija, da ne bomo imeli težav s sušo,« je poudarila dr. Andreja Sušnik.
Razvoj suše je mogoče danes mnogo natančneje spremljati s pomočjo satelitskih podatkov. V okviru transnacionalnega programa Podonavje so razvili digitalno orodje Pregledovalnik suše, ki omogoča, da vse države v regiji spremljajo razvoj suše skoraj v realnem času.
»Kdo bo rekel, zakaj je treba spremljati sušo, saj vemo, kdaj suša prihaja. Mislim, da temu ni tako. Suša v podzemnih vodah je skrita očem. Tudi kaka suha struga v poletnem času marsikoga ne prizadene zelo.«
V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo veliko pestrost tipov tal. A ekstremni vremenski dogodki: poplave, suše, močna erozija, žledenje v gozdu, hudourniške poplave in drugi dogodki slabo vplivajo na tudi strukturo tal. Če k temu prištejemo škodljive človekove dejavnosti, predvsem intenzivno zazidavanje in onesnaževanje, se sposobnost zemlje, da opravlja svojo ekosistemsko vlogo, da zadržuje vodo, seveda občutno manjša.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost ugledni slovenski genetik Simon Horvat, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Doktor Horvat je zbudil veliko pozornosti v domači in mednarodni strokovni javnosti pred časom, ko je objavil odkritje gena, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju nabiranja maščobnega tkiva, obenem s spoznanjem, da geni pomembno vplivajo na debelost. Horvat nadaljuje raziskave tako na tem področju kot na področju genetike holesterola, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Z genetikom Simonom Horvatom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokat gost arheolog Boris Kavur, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Že med študijem je sodeloval pri izkopavanjih na najdišču Divje babe v Šebreljah pri Idriji, pozneje je med drugim raziskoval pri Potočki zijalki in sodeloval pri obsežnih izkopavanjih ob graditvi slovenskega avtocestnega križa v vzhodni Sloveniji. Z arheologom Borisom Kavurjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Jožefa Medveda z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovno tehniške fakultete. V laboratoriju za termodinamiko materialov preučujejo dinamiko metalurških procesov, izvajajo termične analize in ob tem uvajajo nove metode in raziskovalna orodja; vse to pa je izjemnega pomena za našo metalurško in kovinskopredelovalno industrijo, ki v slovenski bruto proizvod prispeva kar četrtino. Profesorja Jožefa Medveda je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost strojnik doktor Brane Širok, profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer je od leta 2013 tudi dekan. Širok deluje na področju energetskega strojništva in dosega odlične rezultate tako v sodelovanju s slovensko industrijo kot s tujimi partnerji. Skupaj s sodelavci ima avtorstvo 23 patentov. Strojnika Braneta Široka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec Anton Kokalj z Odseka za fizikalno kemijo Inštituta Jožef Stefan. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu.. Z Antonom Kokaljem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Janez Tušek, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo področje dela in raziskav so varilstvo in sorodne tehnike spajanja materialov. V zadnjem obdobju raziskovalno deluje predvsem na področju laserskega varjenja, med drugim v mehatroniki in farmacevtski industriji. Veliko sodeluje z industrijo, zato lahko danes uporabo tehnologij, ki jih razvija skupaj s sodelavci, vidimo v več sto podjetjih doma in v tujini. Z doktorjem Janezom Tuškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost biolog Franc Janžekovič, profesor in vodja katedre za zoologijo na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Raziskovalno se ukvarja zlasti z malimi sesalci, ptiči in mrežekrilci. Je dolgoleten opazen član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; skupaj z arheologi je proučeval vlogo ptic v ekonomiji in ekologiji koliščarske kulture na Ljubljanskem barju. Z biologom Francem Janžekovičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Tokratni gost v PODOBAH ZNANJA bo profesor Andrej Demšar, vodja Oddelka za tekstilstvo, oblikovanje in grafiko na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Raziskuje kemična vlakna in se ukvarja z aplikativnimi preizkušnjami tekstilij ter preučuje možnosti izdelave tekstilij iz obnovljivih surovinskih virov. Posebno področje njegovih raziskav so zgodovinske in arheološke tekstilije. S profesorjem Andrejem Demšarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in predavatelj krasoslovja na novogoriški univerzi. Njegovo osrednje torišče so računalniški, numerični in matematični modeli za preučevanje in razumevanje kraških pojavov; preučuje prenos snovi in toplote , hidravliko kraških prevodnikov in jamsko mikroklimo ter raziskuje alpski kras. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah slovenskih speleologov. S krasoslovcem Francijem Gabrovškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost ugledni slovenski muzikolog doktor Primož Kuret, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Kuret, ki je to poletje obhajal osemdeset let, je med večdesetletnim delovanjem tako na Akademiji za glasbo kot sicer v našem kulturnem prostoru pustil zaznavne sledi; bil je vodja in udeleženec številnih muzikoloških simpozijev doma in v tujini. V Evropo je prenašal glas o slovenski glasbi in muzikološki stroki, kolegi in ocenjevalci so ga označili za evropskega muzikologa. Muzikologa Primoža Kureta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov