Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo.
Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje.
Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi.
Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.
foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)
910 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo.
Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje.
Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi.
Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.
foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)
Gost tokratnih Podob znanja je dr. Rajko Bratož – akademik in profesor starega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti ter dopisni član nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Je vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše. V njegovem fokusu je pozna antika s posebnim poudarkom na razvoju krščanstva, cerkvenih organizacij na območju severne Italije, osrednjih in vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. Objavil je več kot 300 del, med katerimi sta tudi prva sodobna pregleda antične zgodovine v slovenščini – Grška in Rimska zgodovina, vrhunec pa nedvomno predstavlja knjiga Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, za katero je lani prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Gost tokratne oddaje Podobe znanja je priznani slovenski arheolog dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Že več kot dvajset let se izr. prof. dr. Anton Velušček aktivno posveča arheološkim raziskavam koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Med številnimi najdišči, ki jih je v teh letih aktivno raziskoval, je za sveže zanimanje za koliščarje v zadnjih letih verjetno najpomembnejše najdišče Stare Gmajne pri Verdu. Tam je skupina pod vodstvom dr. Veluščka leta 2002 odkrila odlično ohranjeno leseno kolo z osjo. Več kot 5000 let staro kolo predstavlja najstarejšo tovrstno najdbo na svetu, ki nedvoumno priča, da so bili prebivalci območja osrednje Slovenije pred tisočletji vešči izdelave tehnično nadvse dovršenih izdelkov. O tem, kaj vse o življenju koliščarjev lahko izvemo iz ostankov, ki se v barjanskih vlažnih tleh izredno dobro ohranjajo, se je z Antonom Veluščkom pogovarjala Nina Slaček.
Zadnje Podobe znanja v letošnjem letu posvečamo našemu kolegu Štefanu Kutošu, dolgoletnemu ustvarjalcu oddaje, ki se je od nas nedavno za vedno poslovil. Štefan Kutoš si je oddajo Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev zamislil pred petnajstimi leti in v tem času je pred svoj mikrofon povabil skoraj 600 različnih sogovornikov. Skozi portretne pogovore je odstiral tako tekoče raziskovalno dogajanje v posameznih vedah, ki so se jim njegovi sogovorniki posvečali, kot tudi širše njihov pogled na svet in življenje. Štefan Kutoš se je namreč dobro zavedal, da znanost ni nekaj zaprtega v slonokoščeni stolp, brez pravega stika z družbo, nekaj, kar je morda le uporabno ali celo to ne, ampak se njena prava vrednost kaže predvsem skozi védenje, ki lahko nam vsem bogati življenja. Prav to je postavljal v ospredje v Podobah znanja. V spomin na Štefana Kutoša bomo danes ponovili eno najzgodnejših oddaj, pogovor z legendarnim oceanografom in začetnikom morske biologije pri nas, prof. Miroslavom Zeiem, po katerem danes nosijo ime nagrade Nacionalnega instituta za biologijo.
Gost tokratne oddaje Podobe znanja je dr. Marko Dolinar, izr. prof. za področje biokemije in molekularne biologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu na Technische Universität München, je več let raziskovalno deloval na Inštitutu Jožef Stefan in nato na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, od leta 2012 kot izredni profesor. Raziskovalno se Marko Dolinar posveča več področjem. Preučuje proteolitične encime in rekombinantna protitelesa, v zadnjih letih pa se še prav posebej intenzivno posveča molekularni in sintezni biologiji cianobakterij. Prav temu področju je v pogovoru namenjena osrednja pozornost. Z Markom Dolinarjem se je pogovarjala Nina Slaček. foto: Nina Slaček
Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Lado Kralj, v sedemdesetih soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Vendar pa smo ga torat pred naš mikrofon povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. Z dr. Ladom Kraljem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Na Inštitutu za medicinsko genetiko ljubljanskega Kliničnega centra so v mednarodni raziskavi odkrili nov gen, ki je odgovoren za sindrom prezgodnjega staranja ter o tem objavili članek v znanstveni reviji American Journal of Human Genetics. Izjemen dosežek temelji na sodobni metodi hitrega branja celotnega genskega zapisa, ki odpira prej neslutene možnosti za odkrivanje genskih vzrokov številnih bolezni. V Podobah znanja se je o pomenu tega odkritja, raziskavah redkih bolezni pri nas in o napredku na področju, ki se razvija z bliskovito naglico, s soavtorjem raziskave dr. Alešem Mavrom, dr. med., raziskovalcem na Inštitutu za medicinsko genetiko pogovarjala Nina Slaček.
Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo je dr. Slobodan Žumer, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko mehkih snovi. Najbolj široko poznan segment mehke snovi so nedvomno tekoči kristali, ki so danes del našega vsakdana, saj so sestavni del vsakega pametnega zaslona. Prof. Slobodan Žumer je s svojim delom veliko prispeval k razumevanju zakonitosti, ki omogočajo njihovo raznotero uporabo. Na njegovih odkritjih neposredno temeljijo denimo pametna stekla, ki so še danes v proizvodnji. Prof. Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000 krat. S svojim delom je pomembno prispeval k mednarodnemu ugledu t.i. ljubljanske šole tekočih kristalov. S prof. dr. Slobodanom Žumrom se je pogovarjala Nina Slaček.
Literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzija Zupan Sosič, se raziskovalno ukvarja predvsem s sodobnim slovenskim romanom, ljubezensko literaturo, teorijo pripovednega besedila in pripovednih žanrov ter teorijo spolov in spolne identitete. Nedavno je izšlo njeno temeljno delo z naslovom Teorija pripovedi. Pojavlja se v vlogi žirantke za pomembne slovenske nagrade, bila je tudi članica maturitetne komisije za slovenščino in predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah. Zadnji dve leti je bila predsednica mednarodnega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V Podobah znanja se je z njo pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: osebni arhiv AZS
Slovenski sinolog in soustanovitelj Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaslužni prof. dr. Mitja Saje je nedvomno največji poznavalec kitajske zgodovine pri nas. Na Kitajsko se je podal takoj, ko je to bilo mogoče, konec 70. let 20. stoletja, ko se je dolgo povsem zaprta dežela začela postopoma odpirati svetu. Od blizu spremljal spremembe, ki so se v deželi odvijale z vse večjo naglico, in obenem s kolegi razmišljal, kako bi poglobljeno spoznavanje Kitajske omogočili tudi slovenskim študentom. Ideja je zaživela v letu 1995/96, ko je Oddelek za azijske študije sprejel prvo generacijo študentov. V okviru katedre za sinologijo je naslednji dve desetletji predaval več predmetov, med njimi kitajsko zgodovino, razvoj kitajske pisave ter ekonomsko-politično ureditev Kitajske po drugi svetovni vojni. Pripravil je prvi kitajsko-slovenski slovar, med monografijami pa velja omeniti Sodobno Kitajsko: politični in gospodarski razvoj ter Zgodovino Kitajske, delo, ki prinaša v naš prostor prvi celovit pregled bogate kitajske zgodovine. S prof.dr. Mitjo Sajetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Gostja tokratne oddaje Podobe znanja portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, zdajšnja predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in predsednica Komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost. Plodno je tudi njeno znanstveno in raziskovalno udejstvovanje. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je vrhunska strokovnjakinja na področju molekularnih in znotrajceličnih mehanizmov, ki so ključni pri nastanku raka in rakavih metastaz. Še posebej se osredotoča na vlogo proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih. Izsledki njenih raziskav se že uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. V zadnjem obdobju se intenzivno posveča preučevanju rakastih matičnih celic, posebej matičnih celic glioblastomov, ki so v veliki meri odporne na terapijo. Za svoje delo je letos prejela Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: NIB
Gost tokratne oddaje Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Marko Topič, vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za svoje vrhunske znanstveno raziskovalno delo je leta 2008 prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju znanosti. Že vso kariero je prof. Marko Topič tesno vpet tudi v mednarodne tokove. Je nosilec dvajsetih evropskih in devetih bilateralnih raziskovalnih projektov ter predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot predavatelj redno gostuje tudi v Združenih državah Amerike. Z letošnjim letom je postal še redni član Inženirske akademije Slovenije. S prof. dr. Markom Topičem se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jože Suhadolnik
V oddaji Podobe znanja je tokrat gostja pred mikrofonom svetovno priznana raziskovalka komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meta Virant Doberlet, vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k področju je pred dvema letoma prejela nagrado lnsect Drummer Lifetime Achievement Award in lani nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo. Meta Virant Doberlet že vso kariero intenzivo sodeluje s številnimi priznanimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami po svetu. Tako denimo že vrsto let deluje kot gostujoča profesorica na Univerzi v Cardiffu, od leta 2010 pa tudi v skupini za entomološke raziskave v kmetijstvu v San Micheleju v Italiji, v okviru katere pomaga pri razvoju alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Z doc. dr. Meto Virant Doberlet se je pogovarjala Nina Slaček.
V oddaji Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev tokrat gostimo prof. dr. Aleša Udeta, vodjo odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za humanoidno in kognitivno robotiko, ki od leta 2012 deluje v okviru odseka. Raziskovalno se prof. dr. Aleš Ude posveča razvoju robotov za pomoč ljudem v naravnem okolju, predvsem različnim vidikom robotskega učenja, kot sta denimo učenje s posnemanjem in učenje s samostojnim raziskovanjem. Pomembno delo je opravil tudi pri razvoju robotskega vida. Je avtor več kot sto znanstvenih člankov. Sodeloval je pri organizaciji več odmevnih konferenc s področja robotike, med njimi največje svetovne konference s področja humanoidne robotike, ki je leta 2011 potekala na Bledu. S prof. dr. Alešem Udetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Tokrat se bomo sprehodili skozi srednji vek, zlasti na naših tleh, pred mikrofon smo namreč povabili arheologa in zgodovinarja Tomaža Nabergoja iz Narodnega muzeja, kjer dela kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Posebej se je, ob drugem, poglabljal v srednjeveško plemstvo in viteštvo na Slovenskem, v doktorski disertaciji je obravnaval srednjeveško orožje in bojno opremo iz Ljubljanice. Bil je soavtor dveh odmevnih razstav, in sicer Vitez, dama in zmaj ter Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Tomaža Nabergoja je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš. Vabljeni k poslušanju!
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja se bomo mudili v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem, kjer smo se pogovarjali z novinarjem, pisateljem in jezikoslovcem Francekom Mukičem, enim od najbolj dejavnih pripadnikov tamkajšnje slovenske skupnosti. Francek Mukič je v sedemdesetih letih kot eden prvih Porabcev diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Madžarsko je postavil na noge slovenski radio v Monoštru; literarno je ustvarjal že od sedemdesetih let dalje in nato leta 2005 objavil prvi porabski roman Črnošolec. Veliko dela je opravil tudi na jezikoslovnem področju, zlasti z objavo Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja.
Neveljaven email naslov