Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pretekli teden smo govorili o stanju razvoja celične biologije pri nas in v svetu oz. o sodelovanju med akterji tukajšne “translacijske medicine”. Tokrat pa o usmerjanju celičnih tovarn. Kaj pravzaprav to pomeni, je povedal gost, prof.dr.Uroš Petrovič z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti IJS in predavatelj funkcijske genomike na FKKT Univerze v Ljubljani.
V zadnjem desetletju je zaradi hitrega razvoja znanj o celični biologiji vse bolj prepoznan potencial odraslih matičnih celic v medicini, še več, vse bolj jo uporabljajo tudi pri nas. Tako je celična terapija prepoznana tudi kot pomembna v okviru predlaganega razvojnega projekta Translacijska medicina v okviru Strategije pametne specializacije. V petek je tako v organizaciji Inštituta za biologijo in agencije za promocijo znanosti Tromba potekala strokovna razprava, ki je razkrila stanje raziskav in klinične rabe. V pogovoru v živo jo bosta povzela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica NIB, in prof. dr. Gregor Majdič z ljubljanske fakultete za veterino in vodja družbe Animacel.
Državni zbor Republike Slovenije je l.2006 z zakonom ustanovil Inženirsko akademijo Slovenije kot osrednjo nacionalno institucijo za področje inženirskih strok in ved. Za razliko od akademij znanosti, ki pozornost posvečajo vrhunskim znanstvenim in umetniškim dosežkom, se inženirske akademije (ustanovila jih je večina razvitih držav) usmerjajo v vrhunske invencije in inovacije – tako tehnološke kot netehnološke. Njen predsednik, prof.dr.Stane Pejovnik, tudi nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, bo v pogovoru pojasnil izzive IAS po februarski redni skupščini.
Dnevi so vedno daljši, svetlobe je vedno več. Kako pomembna je ta za življenje, je v pogovoru, ki je nastal v UNESCO-vem letu svetlobe 2015 povedala izr. prof. dr.Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi je fizičarka, raziskuje pa v okviru Odseka za kemijo materialov. Spomnila nas je na pomembnost svetlobe pri začetkih znanstvenih raziskav nasploh in na njen pomen za živa bitja, posebej pa za človeka.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj nepretrgano deluje od ustanovitve leta 1810. Nedavno so izdali obsežno dvojezično delo z naslovom Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, v katerem je predstavljena polovica vseh družin cvetnic na svetu, konec leta pa še monografijo o Andreju Fleischmannu, vrtnarju in nasledniku prvega predstojnika v prvi polovici 19. stoletja. Soavtorja obeh del in predstojnika botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, je v studio povabil Goran Tenze. foto: naslovnica knjige »Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v LJ« vir: Botanični vrt
Na začetku februarja smo beležili svetovni dan mokrišč! 2.februarja 1971 je namreč nekaj držav članic v okviru OZN v iranskem mestu Ramsar podpisalo t.i. »Ramsarsko konvencijo« o mokriščih, zlasti kot habitatih vodnih ptic. Tokrat je gost doc. dr. Andrej Sovinc, donedavni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki mu je v desetletju in pol vtisnil opazen pečat. Sogovornik predava upravljanje krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Je tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Fotografija: Pogled na mokrišče v južni Avstraliji, kjer prebiva skrivnostna in ogrožena vrsta kljunaš. Avtor: A.Sovinc
Tokrat o evropskem projektu »Heat Shield« oz. »vročinski ščit«, s katerim raziskovalci in predstavniki industrije iščejo načine prilagajanja delavcev povišanim temperaturam. Poleg določene tovarne in Inštituta Jožef Stefan, iz naše države sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta. Zastopa jo priznana agrometereologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V trajanju največjih vročinskih valov zadnjih let, npr. l.2003 in 2010 se je v Evropi poleg starejših izjemno povečala smrtnost delavcev, mladih moških med 30 in 35 let, predvsem na gradbiščih. Predvsem nemški gospodarstveniki so zato vzpodbudili raziskovalce in odločevalce, in nastal je 5 leten projekt, ki nam ga bo predstavila današnja že omenjena gostja.
Tokrat o stanju življenske raznovrstnosti (biodiverzitete) v državi, v EU, in predvsem v kontekstu vpliva kmetijstva. 13. januarja so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani na njegovo pobudo na posvetu srečali s predstavniki izvršne in korporacijskih oblasti (Min. za kmetijstvo, gozd. in prehrano, Min. za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, KG zbornica). Zaradi nemajhnega vpliva kmetijstva kot državno pomembne dejavnosti na stanje živih organizmov v okolju in naravi, so v tem kontekstu pomembne ugotovitve raziskovalcev, da je pri nas spreminjanje biodiverzitete slabo raziskano, nimamo pa t.im. Rdečih seznamov nacionalno ogroženih vrst, saj Natura 2000 predpostavlja le monitoring 1% pri nas živečih vrst, ki pa, tako tukajšni biologi, niso tiste, ki bi morale biti na Rdečih seznamih ogroženosti. Gost je prof.dr.Davorin Tome, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pripravlja Goran Tenze.
Ob lanski 60-letnici Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS smo z dolgoletno predstojnico dr.Jedert Vodopivec Tomažič obudili spomin na to plat arhivskega dela. V dobrih 70 tekočih kilometrih arhivskega gradiva v državi je ogromen izziv za konservatorsko stroko po javnih in zasebnih arhivih. Arhivi pri hranijo najstarejše ohranjene pisne dokumente, jih konservirajo in restavrirajo. Pri tem sodelujejo z raziskovalnimi inštitui, univerzitetniki in kolegi v tujini. In prav prerez vsega tega ponuja drugi jubilejni zbornik 21 strokovnih člankov z anslovom »Konserviranje knjig in papirja 2«. V pogovoru ga je predstavila omenjena predstojnica.
Tokrat gostimo urednika "Žirovskega občasnika", filozofa, publicista in muzealca Miho Nagliča, ki že od začetka 80-ih ureja zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Nedavno so izdali najnovejšo, 46. številko, ki so ji dodali posebno izdajo z naslovom "Atentat na Alpino". Gre za znano tovarno čevljev, skozi zgodbo katere spoznamo socialne, kulturne in domoznanske razsežnosti tovarniškega obrata, ki je po vojni izrasel iz lokalnih razmer, v poosamosvojitvenem obdobju pa so se te zaradi kopiranja globalnih zakonitosti začele izgubljati. Kraj se mora zdaj soočiti s temi posledicami. Pogovor poteka v živo.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prva letošnja oddaja ponuja pogovor o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu za lajšanje ali zdravljenje kopice psihičnih in določenih fizioloških bolezenskih težav. Njihova kriminalizacija ni starejša od nekaj desetletij, njihova raba, predvsem takih kot je konoplja pa je ljudem poznana že tisočletja. Le v drugi polovici 20. stoletja so na «zahodu« prekinili tradicijo, ki jo vnovič odkrivajo tudi nekateri strokovnjaki. Med njimi je prof.dr. Gorazd Drevenšek, ki v okviru Univerze na Primorskem med drugim predava psihofarmakologijo duševnih motenj ter molekularne osnove nevrodegeneracije, hkrati pa je znanstveni sodelavec Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Prek zdravniške zbornice občasno tudi izobražuje kolege zdravnike o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. Na koperski FAMNIT je pri njem diplomirala druga gostja, Zala Slabe, ki ji je med drugim zaupal organizacijski del prihajajoče mednarodne konference o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu.
Zadnjo letošnjo oddajo POGLED V ZNANOST posvečamo 70-im letom Kemijskega inštituta v Ljubljani. Gre za najstarejšo raziskovalno ustanovo pri nas, saj je bila po vojnem razsulu ustanovljena leta 1946. Je pa kemija kot veda ena tistih, ki se jo je kot prvo poučevalo v okviru novoustanovljene ljubljanske univerze že maja 1919. In prav takrat so v tem okviru na pobudo znamenitega profesorja kemije Maksa Samca ustanovili tudi t.im. »Kemični inštitut«. V različnih arhivih je o njegovi preteklosti leto dni iskal dr. Jure Zupan, upokojeni, a še vedno aktivni inštitutski raziskovalec, hkrati pa nekdanji minister za znanost. Nastala je zajetna jubilejna monografija, zato je bilo v studio za povabiti le še predstojnika inštituta, prof. dr. Gregorja Anderluha. Posneli smo pogovor o več kot 70 letih kemijskih raziskav pri nas.
Potrebujete zamenjavo vašega obrabljenega kolenčnega hrustanca ali kolčni vsadek? Nemara zaradi hudih opeklin novo kožo? Z vsem tem se ukvarja sodobna regenerativna medicina, pri kateri pa ne sodelujejo le zdravniki in kirurgi. Eno ključnih vlog v tej sodobni multidisciplinarni dejavnosti imajo tkivni inženirji, ki razvijajo biološke materiale oziroma tkiva. V oddaji POGLED V ZNANOST bomo tokrat spoznali takšno skupino treh mladih z Odseka za nanostrukturne materiale oz. K7 na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Za razliko od večine kolegov na odseku se ti ne ukvarjajo z anorganskimi temveč z organskimi materiali. Dr.Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek in doktorand Rok Kocen. na fotografiji Rok Kocen drži tkivni model kolenčnega zgloba, na sredi dr. Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek (avtor Goran Tenze)
V kitajskem jeziku han shilin (izg. šilin) enostavno pomeni »kamniti gozd«. Naziv izhaja iz značilnega kraškega pojava jugozahodne kitajske province Junan, ki meji na Mjanmar, Vietnam in Laos. Tu poteka tudi stik med indijsko in evrazijsko ploščo, zato je predvsem ta, cca.350 kvadr. km velika pokrajina področje velikih tektonskih trenj. In prav zato se je pred 270 milijoni let tudi začela oblikovati ta od našega klasičnega krasa starejša (permska) kamnina. Več o krasoslovnih spoznanjih in sodelovanju s tamkajšnimi krasoslovci in predstavniki turističnega središča kamnitega gozda »Shilin« v pogovoru, kjer sodelujeta izr.prof.dr.Martin Knez in prof.dr. Tadej Slabe z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. foto: Kamniti gozd v Junanu vir: Goran Tenze
Tokrat v oddaji gostimo biologa in raziskovalca, izr.prof. fiziologije na Medicinski univerzi v Gradcu, dr.Simona Sedeja. Bil je koordinator mednarodne raziskovalne skupine, ki je v prestižni znanstveni reviji Nature Medicine sredi novembra objavila članek, plod raziskave, ki je potrdila, da naravna sestavina spermidin ščiti srce pred staranjem (Cardioprotection and lifespan extension by the natural polyamine spermidine). Pred kratkim smo ga obiskali na Oddelku za kardiologijo v Gradcu, in za oddajo posneli pogovor z njim. Slika, avtor dr.Simon Sedej, Medicinska Univerza v Gradcu
Raba t. im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča. Vedno krajša pa je življenjska doba teh aparatov, ki jih z ločevanjem odpadkov iz razvitega sveta izvažamo v nerazvitega, tam pa iz njih v postopkih, nevarnih za zdravje in okolje, izločijo platino in druge plemenite kovine. Zato je odkritje raziskovalne skupine pod vodstvom današnjega gosta z odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani o t. im. »zelenem recikliranju« platine nedavno vzbudilo kar nekaj pozornosti. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial« oziroma platino recikliramo na neškodljiv način. Članek o tej temi jim je nedavno objavila revija Nature Commucations. Gost oddaje je dr. Nejc Hodnik, pripravil jo je Goran Tenze.
Na teden dni trajajočem raziskovanju po južnokitajskem krasu v provinci Junan, se je naš novinar Goran Tenze pridružil skupini 4 krasoslovcev z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. Predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez in dr.Mitja Prelovšek ter mladi raziskovalec Matej Blatnik so tam nadaljevali že več kot dve desetletji vzajemnega sodelovanja s kitajskimi kolegi. Med drugim so v glavnem mestu province, 7 miljonskem Kunmingu v okviru Univerze v Junanu z izkušnjami poznavalcev klasičnega krasa nad Trstom že pred leti pomagali vzpostaviti tamkajšne Mednarodno središče za raziskovanje krasa in Kraški okoljski laboratorij. Bivolja jama 20 km pred mejo z Laosom s stalno temperaturo nekaj nad 20 st.C, jim je tokrat nudila nov izziv za razumevanje lastnosti in tako pridobivanja znanja za varovanja kraškega podzemlja, predvsem pa njegovih voda.
Današnji gost, strokovnjak za urejanje voda in hidrolog, prof. dr. Mitja Brilly (Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), je v svojih predavanjih študentom večkrat omenjal to misel: »Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo". To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V že dolgo trajajočem projektu sodeluje tudi današnji sogovornik. V ponovitvi pogovora, ki smo ga pripravili lani spomladi, bomo primerno jesenskemu deževju obnovili temeljna spoznanja hidrologov o urejanju vodnih režimov. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat gostimo dve raziskovalki z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Mojco Benčina in Tino Lebar. Obe sta se nedavno vrnili iz Združenih držav. Tam sta bili del skupine mentorjev in študentov Univerze v Ljubljani, ki je dosegla prvo mesto v kategoriji dosežkov v temeljni znanosti. Gre za prestižno tekmovanje iGEM (The International Genetically Engineered Machine Foundation) na področjih sintezne biologije, ki se je iz seminarja univerze Massachussets Institute of Technology v Bostonu leta 2003 – ekipa ljubljanske univerze je bila tam prvič pred 10 leti – razširilo v druženje 300-tih ekip z vseh pomembnejših univerz na svetu. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov