Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat pripravljamo pogovor o priznanju kakovosti, ki ga je UNESCO prejšnji teden namenil Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. V okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij ali s kratico CT-3, deluje nova UNESCO-va Katedra. Kaj bodo tam poučevali, kako so do tega priznanja prišli, pa v pogovoru z vodjo centra inštituta mag. Mitjo Jermolom in Gašperjem Hrastljem iz Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pripravlja Goran Tenze.
Preverjene in izboljšane podobe in predstave o ustroju, celovitosti in povezanosti vseh sestavnih delov planeta Zemlja so razmeroma mlade. Šele v 70-ih letih so npr. geologi dokončno »spoznali, da celine drsijo po površju zemeljske oble, da oceani nastajajo in izginjajo«. Mozaik kamnin celin sicer že dolgo sestavljajo geologi, aspekte oceanov mnogi, od biologov do meteorologov, satelitski posnetki pa so omogočili »pogled od zgoraj«, ki je bil prejšnjim generacijam bolj estetski kot spoznavni cilj. Britanski science writer Martin Redfern je že v prvi polovici prejšnjega desetletja izdal knjigo, ki smo jo zdaj dobili v prevodu. Gre za knjigo »Zemlja. Zelo kratek uvod« (Krtina, 2014), v kateri sooči doslejšnje metode in načine razumevanja menjave snovi in energije Zemlje s tistimi, ki so jih zaznamovali sateliti s »pogledom od zgoraj«. Njegovo zgodbo bo v pogovoru V ŽIVO povzel gost dr. Luka Omladič, ki je uredil to, pri nas redko publicistično delo za razumevanje narave stanja in sprememb planeta skozi čas. Povezuje Goran Tenze.
Pri shranjevanju hrane se je od industrijske revolucije do danes zgodilo zelo veliko tehnoloških sprememb. Zakonska določila tehnoloških standardov za industrijske proizvajalce prehrambne embalaže niso enotna. Evropska unija ta hip še nima zakonske podlage za standarde na področju stika živil s kovinami in zlitinami. Vpliv različnih materialov še ni dovolj raziskan, saj ti nastajajo in jih zaradi dobička premalo raziskane hitro ponudijo trgom (podobno je pri varnostnih standardih za nanotehnološke premaze v na primer kozmetični industriji). Zato pa se vsaj glede zakonske standardizacije s tem več in dlje ukvarja Svet Evrope. Predstavniki držav članic so se konec prejšnjega tedna v organizaciji ministrstva za zdravje in njegovega Inštituta za javno zdravje v Ljubljani (6.–7.nov.2014) pogovarjali na mednarodnem simpoziju o kovinah in zlitinah v materialih, namenjenih stiku z živili. O vsebini in ugotovitvah raziskav na tem področju bosta tokrat živo na programu govorili predstavnici inštituta, dr. Lucija Perharič in Viviana Golja. Povezuje Goran Tenze.
V torek, 4. novembra na brniškem letališču predstavljajo nagrajence fotografskega natečaja v organizaciji letališkega upravljavca, lokalne zavarovalnice in Fundacije »Družba znanja in vrednote narave«. Na fotografijah bo videti ptice in letala na in ob letališču, kar je tudi raziskovalni okvir projekta v strokovni izvedbi omenjene fundacije, v katerem se človek uči sobivanja s temi živalmi. Gre za projekt Varna vrnitev, ki bo izhodišče pogovora. Sodelavec Fundacije prof. dr. Franc Janžekovič z Univerze v Mariboru in Tomaž Mihelič iz DOPPS-a, Društva za opazovanje in proučevanje ptic (pri nas največje nevladne organizacije za varstvo narave), bosta predstavila, kako se tukaj in zdaj in še kje v bližnji in daljni okolici, sodobni človek dejansko uči skupnega življenja (v tem primeru) s ptiči. Povezuje v živo Goran Tenze.
UNESCO je letošnje leto razglasil za mednarodno leto kristalografije. Mednarodno brošuro je poslovenil prof. dr. Ivan Leban, ki se s kemijsko kristalografijo ukvarja že vse poklicno življenje. Trenutno je direktor NAKVIS, nacionalne akreditacijske agencije za kakovost v visokem šolstvu, tokrat pa bo v pogovoru v svojem značilnem hudomušnem slogu predstavil kaj kristalografija je, kako je nastajala, se delila (od začetkov kot mineralogija do sodobnih materialov, ki nas obkrožajo vsak dan), in si delila delo v razvejanem vejevju sodobne znanstvene delitve dela. Pogovor pripravlja Goran Tenze.
Tokrat je gostja dolgoletna znanstvena novinarka DELO-ve priloge Znanost Jasna Kontler Salamon. Konec septembra je slab teden prebila na ekskurziji EUSJA (evropsko združenje nacionalnih asociacij znanstvenih novinarjev) v Moskvi, ki so jo tokrat pripravili ruski kolegi. Z nami bo delila vtise z obiskov Moskovske državne univerze (Lomonosov, januarja 2015 obeležuje 260-letnico) in raziskovalnih inštitutov Ruske akademije znanosti. Povezuje Goran Tenze.
Pretekli teden je v glavnem mestu potekala jubilejna 50. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih. Organiziralo jo je Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in material MIDEM. Na slavnostni akademiji so predstavili bogato tradicijo raziskovalnih in prodajnih dosežkov nekoč tako prodorne veje, da se je v 80-ih letih preteklega stoletja z njenim vplivom ukvarjala celo ameriška protiobveščevalna služba. O raziskovalnih dosežkih polstoletne tradicije bo govoril predsednik društva MIDEM prof. dr. Marko Topič - predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Pogovor poteka v živo.
Tokrat se spominjamo prvega profesorja in ustanovitelja študija kemije na ljubljanski univerzi Maksa Samca. Rodil se je leta 1881 v Kamniku, umrl pa je pred pol stoletja, poleti leta 1964. Zgodbo o predvojnem, 15. rektorju ljubljanske univerze (dekan fakultete naslednice je bil tudi dolgo po 2. vojni), je na tednu kemije v Ljubljani leta 2011 pripravil takratni dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo(FKKT) prof. dr Anton Meden, ki se je pozneje odzval našemu vabilu k obnovitvi spomina na pred pol stoletja preminulega kemika. Kdo je bil torej kemik, biokemik, meteorolog in pedagog Maks Samec? O tem več v pogovoru z omenjenim gostom, ki ga je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Večina nacionalnih evropskih raziskovalnih sfer v zadnjem desetletju gradi mrežo ENRIO (European Network of Research Integrity Offices – www.enrio.eu), ki združuje »varuhe integritete raziskovalcev« – razen Slovenije, Madžarske in še nekaj drugih, po večini vzhodnoevropskih držav. Omenjeni »varuhi« so neodvisna telesa z različnimi možnostmi sankcioniranja zlorab poštenih načinov predstavljanja in poti do raziskovalnih rezultatov ter pogojev dela. Pri nas se je vse šele dobro začelo. Mednarodni posvet »Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti«, ki bo potekal v petek, 19. 9. 2014, v organizaciji Komisije za ženske pri ministstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani (soorganizatorja sta SAZU in SZF), bo poskušal oblikovati bolj oprijemljive smernice tega manjkajočega dela RISS (2011–2012), nacionalne strategije znanosti in raziskovanje. Gostja, osrednja pobudnica teh praks, ki je tudi sama navezala mednarodne stike, višja znanstvena sodelavka dr. Urša Opara Krašovec (fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) v pogovoru pojasnjuje okvire in cilje razlogov za take spremembe pri nas. Pripravlja Goran Tenze.
Tokratna gostja je vodja nedavno ustanovljenega Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Študij restavratorstva in konservatorstva je opravila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, doktorat na temo »Glive na muzejskih tekstilijah in njihov vpliv na naravna vlakna« pa v sodelovanju Fakultete za tekstilstvo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri restavriranju najstarejšega najdenega lesenega kolesa z ljubljanskega barja. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Seznanili se bomo s primerom inovativne sanitarne razgradnje odpadnih voda. Z njim se je ukvarjala biologinja dr. Tjaša Griessler Bulc, docentka za sanitarno inženirstvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru spoznamo, kako z razumevanjem samoobnovitvenih načel naravnega okolja najdemo rešitve za razgradnjo sanitarnih voda v odročnih krajih. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Tokrat o zaključku 2-letnega programa „Nove generacije raziskovalcev ved v življenju“. Sklepna predstavitev prav danes poteka v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, v pogovoru sodelujeta dr.Martina Mohorčič s Kemijskega inštituta in doc.dr.Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Projekt „Nove generacije raziskovalcev ved o življenju“ je eden od ne tako mnogih poskusov zgodnjega resnega izobraževanja srednješolske mladine na resno znanstveno delo. Odlikuje ga kombinacija sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev, slednji so v njem sodelovali predvsem pri podajanju lastnosti etike raziskovanja. foto »Mladi v laboratoriju« (vir: www.vede-o-zivljenju.si )
Tokrat preverjamo sodelovanje naravoslovja in humanistike v eni osebi. Fizik dr. Žiga Šmit je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, na filozofski fakulteti v Ljubljani pa predava arheometrijo. Že desetletja z neporušnimi metodami, raziskovalno pa od druge polovice 90-ih, spoznava notranjost snovi artefaktov, da bi jo razumel in ohranjal. Iz »pozne« latinščine 6. stoletja je tudi prevedel slovito »Getiko« bizantinskega pisca Jordanesa. Več kot dovolj torej za ponovitev pogovora, ki smo ga prvič predvajali jeseni pred 3 leti. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Podali se bomo v klet Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kjer na oddelku za konzerviranje in restavriranje dipl. kemik Zoran Milič že dobra tri desetletja skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere so narejeni najdeni predmeti premične dediščine. Predvsem pa skrbi za njihovo ohranitev. Delo konservatorja je predvsem preplet raziskav in metod za ohranjanje snovi. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prejšnji teden smo v oddaji POGLED V ZNANOST govorili o živalskih združbah v zemeljski prsti, tokrat pa se bomo spomnili nadrasti, točneje gozdov. Akademik dr. Mitja Zupančič, upokojeni znanstveni svetnik in nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, je eden od utemeljiteljev kartiranja vegetacije v gozdovih pri nas. Ponavljamo pogovor z njim. Gost je opisal svojo profesionalno pot in pomen poznavanja rastlinskih združb v gozdu.
Zemeljska prst je nekaj tako samoumevnega kot zrak, ki ga dihamo živa bitja. Kaj se skriva v njej, kako nastaja, (kako je sploh nastala), in kateri organizmi v njej živijo in jo izdelujejo (poleg rudninskih in rastlinskih dejavnikov)? Vse to so teme o katerih govori gostja, biologinja mag.Blanka Ravnjak z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta). Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat ponavljamo prispevek z naslovom »Ali so možgani tudi spolni organ«. V okviru oddaje Trojna spirala ga je pred približno desetletjem pripravil prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je takrat urejala in pripravljala Mojca Dvoržak.
Neveljaven email naslov