Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič.
671 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič.
„Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.
101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij.
Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.
Do razkritja stenskih poslikav v Chauvetovi jami (Ardeche, F, 1994) so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega Ko je francoska ekipa speleologov - med njimi Jean-Marie Chauvet, po njem se imenuje jama - konec l.1994 na JZ Francije v pokrajini Ardeche našla pred približno 25 tisoč leti zasut jamski vhod, se jim je v notranjosti prikazala paleta trodimenzionalno narisanih živali na stenah. Popolnost in način upodobitve se nista skladala s podmeno o evolucijsko naravnanem razvoju človekovih sposobnosti risanja s perspektivo. Do razkritja teh stenskih poslikav so imeli znanstveniki pračloveka za primitivnega in nesposobnega ustvariti takšne podobe. Ko so pred nekaj leti (2016) dokončno ugotovili starost slikarij (od 37000 - 28000 pr.n.št.), se je izkazalo, da ne gre za najstarejše ampak za najbolj dovršene trodimenzionalno narisane podobe v prazgodovonskih jamah doslej. L. 1996 je sloviti Ernst H.Gombrich v New York Review of Books ob izidu dveh študij o slikarijah tam objavil esej o "Čudežu iz Chauvetove jame". Leta 2014 so prejele označbo svetovne dediščine UNESCO. Besedilo pod fotko: Upodobitev živali v jami Chauvet ni najstarejša, je pa najbližje ugotovitvi, da gre za delo inteligentnega človeka vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/11_PanneauDesChevaux%28PartieGauche%29.jpg
Kako ustrezno opisati neko preteklo obdobje? Še zgodovinarji imajo pri tem vprašanju opazno različne razlage. Pravzaprav so se v najboljšem primeru dogovorili, da je spomin na preteklost razlaga različnih zgodb. O statusu dejstev pri tem početju in njihovem izboru tu ne bi izgubljali besed, saj gre vendar vedno za konkretna dejstva, in predvsem njihov izbor v povzemanju preteklosti. Na primer, na podlagi katerih dejstev je danes biti Slovenka ali Slovenec nekaj povsem drugega, kot pa je bilo še pred slabim stoletjem. Prežihov Voranc (rojstno ime Lovro Kuhar, 1893–1950) je obdobje politične emigracije v desetletju pred drugo vojno v veliki meri preživel v Franciji. Izsek iz njegovih spominov na doživetja je tokrat tema poletne oddaje. Z njim se bomo odpravili po "poti nazaj v prihodnost". Na začetku posnetka je uvod, ki ga je pripravil urednik oddaje.
Pravni esej je za naš program z naslovom »Estetika in pravo« pripravil pred leti pravnik Luka Šoukal, in se v njem dejansko spraševal o resnici v pravu in estetiki. Le kaj imata skupnega, porečete, toda Šoukal nas je spomnil, da je vsaj znotraj klasičnih meril lepota znak resnice. Kar seveda ni zadosten, je pa vseeno nujen pogoj njenega doseganja v sodnem postopku, na primer. In kar je najpomembnejše, Simplex sigillum veri oziroma enostavnost je znak resnice. Izvedeli boste tudi, kdaj in na kakšen način v praksi pravnih reči govorimo o estetskih merilih. Na sliki podoba scene iz sojenja z žirijo v gledališču Royalty Theatre (19. st.) VIR: https://thepoorprint.com/2019/05/05/searching-for-beauty-in-law/
Že v starem veku, skozi srednji in novi vek so se v stoletjih razvili temelji za oblikovanje znanstvenih metod. Toda najprej moramo spoznati časovni in vsebinski pregled. Tega je za poslušalce 3. programa po strokovnem srečanju v Idriji pripravil naš sodelavec, znanstveni publicist dr. Sandi Sitar. V današnjem prvem delu bomo povzeli zgodovinski razvoj osebnosti in dejavnosti alkimije iz časa prvih ohranjenih zametkov do vključno srednjega veka. Na sliki alkimistični laboratorij Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alkimija#/media/Slika:Alchemical_Laboratory_-_Project_Gutenberg_eText_14218.jpg
Dr. Matjaž Geršič (GIAM-ZRC SAZU) se kot geograf že dolgo ukvarja z zemljepisnimi imeni in med drugim s pokrajinskimi identitetami prebivalcev naše države. Tokrat se je lotil preoblikovanih preostankov starih deželnih identitet pri sodobnikih. Nedavni izzid njegove razširjene doktorske disertacije "Pokrajinska imena kot dejavnik identitete" (Založba ZRC-SAZU) je bil povod pogovora o metodi raziskave, ki ga je vodila do vzporednega branja zemljepisnih imen na 75 starejših zemljevidih in malo manj kot 800, izdanih po l.1900, in rezultatov ankete, poslane na 6 tisoč naslovov. Rezultat so bili med drugim posebej za to priliko izrisani zemljevidi, ki povedo, kako anketiranci vidijo sebe v okvirih slovenskih pokrajin. Vsekakor tema za kot jara kača trajajoči tukajšni javni razpravi o regionalizaciji, ki pa je bolj upravno-gospodarsko kot identitetno področje. zemljevid: Primerjava habsburških dednih dežel in prevladujočih pokrajin, kot jih na podlagi spoznavnih zemljevidov dojemajo anketiranci. avtor dr. Matjaž Geršič, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Sogovornika smo obiskali v začasno najetih prostorih v Kopru, kjer so pred kratkim uredili vse potrebno za postavitev "sistema ambisonics", zvočnega polja z zvočniki, postavljenimi v krog (na fotografiji). Ko bo zgrajena nova stavba inštituta InnoRenew CoE v Izoli, bodo virtualne raziskave akustike prostora zaživele v polnem pomenu besede. Dr. Rok Prislan nam je razkazal merilne aparature, s katerimi izvajajo eksperimente v virtualnem akustičnem prostoru, med drugim tudi akustiko predmetov. Gre za dokaj nov raziskovalni pristop pri raziskovanju akustike prostorov, ki sicer seže do starih Grkov. Ohranjeno antično gledališče v Grčiji npr. omogoča več kot deset tisoč obiskovalcem slišati gledališko igro brez umetnega ozvočenja. V pogovoru bo slišati, kako danes potekajo iskanja boljše in kakovostnejše akustike v različnih prostorih. Leta 2017 v okviru Univerze na Primorskem v Kopru ustanovljeni center odličnosti InnoRenew CoE so soustanovili še Inštitut Fraunhofer Wilhelm-Klauditz (Fraunhofer WKI), Zavod za gradbeništvo Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povečini raziskujejo fenomene obnovljivih virov, njihove raziskave in razvoj pa segajo na področja naravoslovja in tehnologije, biotehnologije, družboslovja in humanistike.
Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni, in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran(NIB), prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbita za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija. Besedilo pod fotko: Gorazd Lazar pri rednem čiščenju enega od večjih bazenov Akvarija Piran Foto: Borut Furlan
Ekologija rastlinskega planktona (fitoplankton) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se biomasa fitoplanktona zmanjšuje. Foto: Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg
Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722
Predstavnik društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc bo v pogovoru predstavil dejavnosti te nevladne organizacije, ki je najbolj poznana po organizaciji akcije "očistimo Slovenijo" pred dobrim desetletjem. Množičnost takratne in tudi poznejših ponovitev govori o zavedanju mnogo ljudi pri nas o potrebi o ohranjanju naravnega okolja brez motečih smeti. Pred svetovnim dnevom varstva okolja (5. junij) se z gostom pogovarjamo o tem, kaj varstvo okolja dejansko še pomeni, kako se tega epohalnega izziva zavedajo v društvu, s kom se povezujejo doma in zunaj meja države, in kako premoščajo temeljno nasprotje želje in potrebe po čistejšem naravnem okolju v sodobni industrijski civilizaciji? Ta še vedno deluje tako, da na neizstavljene račune za onesnaževanje naravnega okolja povečini odgovarja z zavrnitvijo, in deluje tako, kot da so naravni viri planeta neskončni. Foto: Škodljivi učinki odpadkov plastike na biodiverziteto habitatov jo na dolgi rok uničujejo Vir: https://www.ekodezela.si/eko-okolje/zgodba-o-plastiki-ob-prihajajocem-svetovnem-dnevu-okolja/
Nedavni izzid prevoda drugega dela esejistične knjige Simone de Beauvoir iz leta 1970 na dobrih 600 straneh("La viellesse" - Gallimard, Pariz, 1970) pri založbi OPRO iz Ljubljane (opro.si) z naslovom "Biti v svetu", tako s prvim ("Stališče zunanjosti", OPRO, Ljubljana, 2018) ponuja vpogled v civilizacijski fenomen par exellence. Pogovor s prevajalcem Tomažem Gerdino se je začel tudi z navajanjem citata iz te knjige - eseja: "Starost je neprekinjena komedija, ki jo človek igra, da bi preslepil druge in sebe. In je zaradi tega smešen, zlasti če igra slabo." Skozi pogovor preizprašujemo enega od temeljnih izzivov pri nagovarjanju in razumevanju naslovne teme, ali starost bolje razumemo prek gerontoloških, torej načeloma znanstvenih raziskav (ki jih pri nas sicer praktično ni) ali nam eruditski esej utegne dati boljši temelj za razumevanje! Na fotografiji Simone de Beauvoir in Jean Paul Sartre na ulici Vir: http://www.jose-fernandez.com.es/medialab/mi-pequeno-museo/wp-content/uploads/sites/8/2013/12/Beauvoir-Sartre_Bruno-Barbey_010.jpg
Z enim od treh urednikov dvojezičnega zbornika "60 obrazov biodiverzitete", prof.dr. Davorinom Tometom, smo se pogovarjali o tem, kako poljudno pisati o tako celoviti, kompleksni in široki tematiki kot je življenska raznovrstnost narave, biodiverziteta. Poljudni zbornik je nastal ob letošnji 60-letnici Nacionalnega inštituta za biologijo, branje kratkih zgodbic o fenomenih raznovrstnosti bitij in rastlin, pa tudi o o njihovih razmerjih sobivanja, prilagajanja in življenja nasploh pričajo, kako pravzaprav še vedno premalo vemo, zakaj je življenje v naravnem okolju ustvarilo toliko različnih oblik življenja. Raznolikost je temeljna lastnost vsega živega, vsakršna poenotenost je zabloda tistih, ki narave življenja ne razumejo.
Razvejanost raziskav in večdisciplinarnost rabe pojma molekule kot najmanjše enote živega sveta sta v zadnjih desetletjih izšli iz znantsvenih odkritij, tako da že dolgo nista več vezani na vedo o kemiji. Še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. V pogovoru je takrat dr. Zupančič izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju.
Nič novega ne povemo, ko povzemamo, kako se zaradi klimatskih otoplitev spreminja vrstna pestrost tako rastlin kot živali v nekem okolju. Raziskovalec dr. Klemen Čandek z Nacionalnega inštituta za biologijo se z biodiverziteto in biogeografijo pajkov ukvarja že kar nekaj let. Če nas zanima konkretno število vrst, npr. v Sloveniji, je potrebno takoj dodati, da ugotavljanje tega števila z različnimi metodami skorajda nujno precej zgodaj pripelje do ugotovitve, kako je zgolj zamejitev morebitnega takšnega štetja v lokalno okolje le neka zanimivost, ne pa znanstvena kategorija poznavanja vrste. Vrstna pestrost neke vrste se po pravilu razširi ven iz politično-geografskih enot. Kako razlikujejo vrste parkov, kaj vpliva na njihovo biodiverziteto, in kako se nekdo, ki se je v rani mladosti pajkov celo bal, z njimi ukvarja tako zavzeto, v pogovoru z raziskovalcem asistentom z inštitutskega Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Besedilo pod fotko: Samica z mladiči največje vrste pajkov pri nas, žarkasta tarantela (Hogna radiata) foto: Matjaž Gregorič
Že konec marca je Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacjo in procesno kontrolo, skrajšano CO BIK - ustanovljen pred enajstimi leti - najavil projekt razvoja t.im. DNK cepiva proti COVID-19 in oblikovanje platforme za hitrejši način njegove uporabe. Iz zasebnih virov so pridobili milijon evrov, pomembno vlogo pa bo v projektu imela metoda „reverzibilne elektroporacije“, ki se uporablja za prenos molekul skozi celične membrane tako, da celice ne poškoduje. V konzorciju že dlje časa sodeluje „številka 1“ slovenske „elektroporacije“, prof.dr. Damijan Miklavčič iz Laboratorija za biokibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, vodja centra odličnosti CO BIK pa je dr. Matjaž Peterka. Projekt se zdi precej velikopotezen ... Goran Tenze je oba znanstvenika povabil pred mikrofon.
Ena od kritičnih faz pri razvoju bolezni covid 19 je tudi hudo vnetje v pljučih, posledica pa je precej verjetno akutni respiratorni distresni sindrom – ARDS. Zanj za zdaj ni zdravila, biotehnološko podjetje Educell iz Trzina pa je v ta namen predlagalo metodo terapije z uporabo mezenhimskih matičnih celic (MSC) iz lastne raziskovalno-razvojne dejavnosti izpred let (celični pripravek ImmunoArt so razvili l. 2014). Prvi pacienti v Srbiji in Italiji so terapijo že prejeli, pripravljajo pa klinično študijo. Gost oddaje je vodja Educella, mikrobiolog dr. Miomir Knežević, nekdanji sodelavec Zavoda RS za transfuzijo krvi, pomočnik direktorja NIB in soustanovitelj več biotehnoloških podjetij. foto: Celični pripravek ImmunoArt iz MSC so razvili že l.2014 in obnavlja poškodovana tkiva ter “utiša” prekomerno aktiven imunski sistem vir: Educell
Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. V pogovoru, ki ga ponavljamo, je najprej povedal, kaj se po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki.
Neveljaven email naslov