Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
prof.dr. Marina Dermastia (NIB) povzema živahen začetek bolj poglobljenega raziskovanja netopirjev po izbruhu COVID-19
Že januarja letos, ko so iz Kitajske pronicale informacije o širjenju bolezni COVID-19 (in nevarnega virusa SARS-CoV-2, ki jo povzroča), se je skoraj hkrati dalo zaslediti tudi domneve o povezavi med njim in vrsto tamkajšnih netopirjev, kitajskih podkovnjakov. Zakaj netopirji? Poskus odgovora na to vprašanje je nedavno v spletnem časopisu Alternator.Znanost (v okviru ZRC SAZU) podala prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo. V pogovoru nam je povedala, da se je del raziskovalne skupnosti po objavi teh domnev začel bolj intenzivno ukvarjati z netopirji na že znanih spoznanjih. Zaradi njihovega evolucijsko nastalega odziva imunskega sistema so sicer „gojišče virusov“, vendar v izjemno majhnih koncentracijah, in razen za virusom stekline, ne zbolijo. Ve se, da so prenašalci virusov rdečk, ošpic, mumpsa, raznih oblik gripe itd. … in da se virusi pri njih v stresnih situacijah izjemno namnožijo, hitro prenašajo med celicami, in se lahko v redkih primerih tudi prelijejo na druge gostitelje. Razkritje logike takšne prilagoditve njihovega imunskega sistema bi lahko nakazalo smeri nadaljnjih raziskav. Netopirji (chiroptera) predstavljajo s približno 1200 vrstami okrog 20% delež človeku poznanih sesalcev.
665 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
prof.dr. Marina Dermastia (NIB) povzema živahen začetek bolj poglobljenega raziskovanja netopirjev po izbruhu COVID-19
Že januarja letos, ko so iz Kitajske pronicale informacije o širjenju bolezni COVID-19 (in nevarnega virusa SARS-CoV-2, ki jo povzroča), se je skoraj hkrati dalo zaslediti tudi domneve o povezavi med njim in vrsto tamkajšnih netopirjev, kitajskih podkovnjakov. Zakaj netopirji? Poskus odgovora na to vprašanje je nedavno v spletnem časopisu Alternator.Znanost (v okviru ZRC SAZU) podala prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo. V pogovoru nam je povedala, da se je del raziskovalne skupnosti po objavi teh domnev začel bolj intenzivno ukvarjati z netopirji na že znanih spoznanjih. Zaradi njihovega evolucijsko nastalega odziva imunskega sistema so sicer „gojišče virusov“, vendar v izjemno majhnih koncentracijah, in razen za virusom stekline, ne zbolijo. Ve se, da so prenašalci virusov rdečk, ošpic, mumpsa, raznih oblik gripe itd. … in da se virusi pri njih v stresnih situacijah izjemno namnožijo, hitro prenašajo med celicami, in se lahko v redkih primerih tudi prelijejo na druge gostitelje. Razkritje logike takšne prilagoditve njihovega imunskega sistema bi lahko nakazalo smeri nadaljnjih raziskav. Netopirji (chiroptera) predstavljajo s približno 1200 vrstami okrog 20% delež človeku poznanih sesalcev.
Več kot pol stoletja od odkritja dvojne vijačnice, molekule DNK kot snovi, iz katere so sestavljeni geni kot osnovni prenašalci informacije o rasti življenja in univerzalnega genskega koda bomo z dvema raziskovalcema govorili o še neodkritih vprašanjih in izzivih sodobne biologije. Sodelujeta dr. Bojan Žagrović iz laboratorijev Maxa F. Perutza v Biocentru na Dunaju in dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
http://ipssc.mps.si) pripravil že 6. letno konferenco. Letos bo minilo 10 let od njene ustanovitve. Druga glavna posebnost te konference pa je, da poleg znanstvenosti daje največji poudarek možnosti uporabe teh dosežkov. Na konferenci bodo študentje (po večini mladi raziskovalci, nekaj pa je tudi podiplomskih študentov) predstavili svoja raziskovalna dela in njihovo potencialno uporabo v industriji in gospodarstvu. Kot častni gost letos predava prof. David Probert z univerze v Cambridgeu. V studiu bosta predstavnik študentskega sveta MPŠ-IJS Andraž Rešetič in dekanja prof.dr.Aleksandra Kornhauser Frazer. Oddajo bo živo pripravil Goran Tenze.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Neveljaven email naslov