Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu
Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet PMS, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke v sodobnem svetu danes pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.
Javno pismo iz l. 2018: Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru slovenski javnosti sporoča:
Prvič, naravoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Ker so shranjene prirodnine primarni vir informacij o okoljskih razmerah v določenem obdobju, se v antropocenu njihov pomen pri razumevanju okoljskih sprememb samo še povečuje.
Drugič, edina javna ustanova, pooblaščena za hranjenje tovrstne dediščine, je Prirodoslovni muzej Slovenije. Njegov položaj v javni muzejski mreži se slabša že ves čas samostojne države. V muzejski mreži, financirani iz državnega proračuna, je delež zaposlenih na področjih zoologije, botanike, geologije, mineralogije in paleontologije manj kot tri odstotke.
Tretjič, ocenjujemo, da je v državi javni lasti približno dva milijona prirodnin, od tega polovica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Te muzealije so natrpane na približno tisoč kvadratnih metrih površin, ki so prostorsko razpršene, neprimerne za hranjenje občutljivega materiala in ne omogočajo širjenja zbirk. Po letu 1991 je ministrstvo za kulturo večkrat obljubilo prioritetno reševanje prostorske stiske Prirodoslovnega muzeja, vendar tega ni nikoli uresničilo.
Četrtič, naravoslovne zbirke (muzeji) so sestavni del večine najeminentnejših univerz (Oxford, Cambridge, Stanford, Harvard, UCL, Princeton, Yale) in nacionalnih akademij znanosti (Philadelphia Academy of Natural Sciences, Ruska akademija znanosti, Academia Sinica). Prepričani smo, da bo imela normalizacija razmer na področju naravoslovnega muzealstva pozitiven učinek na akademsko življenje v Sloveniji.
667 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu
Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet PMS, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke v sodobnem svetu danes pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.
Javno pismo iz l. 2018: Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru slovenski javnosti sporoča:
Prvič, naravoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Ker so shranjene prirodnine primarni vir informacij o okoljskih razmerah v določenem obdobju, se v antropocenu njihov pomen pri razumevanju okoljskih sprememb samo še povečuje.
Drugič, edina javna ustanova, pooblaščena za hranjenje tovrstne dediščine, je Prirodoslovni muzej Slovenije. Njegov položaj v javni muzejski mreži se slabša že ves čas samostojne države. V muzejski mreži, financirani iz državnega proračuna, je delež zaposlenih na področjih zoologije, botanike, geologije, mineralogije in paleontologije manj kot tri odstotke.
Tretjič, ocenjujemo, da je v državi javni lasti približno dva milijona prirodnin, od tega polovica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Te muzealije so natrpane na približno tisoč kvadratnih metrih površin, ki so prostorsko razpršene, neprimerne za hranjenje občutljivega materiala in ne omogočajo širjenja zbirk. Po letu 1991 je ministrstvo za kulturo večkrat obljubilo prioritetno reševanje prostorske stiske Prirodoslovnega muzeja, vendar tega ni nikoli uresničilo.
Četrtič, naravoslovne zbirke (muzeji) so sestavni del večine najeminentnejših univerz (Oxford, Cambridge, Stanford, Harvard, UCL, Princeton, Yale) in nacionalnih akademij znanosti (Philadelphia Academy of Natural Sciences, Ruska akademija znanosti, Academia Sinica). Prepričani smo, da bo imela normalizacija razmer na področju naravoslovnega muzealstva pozitiven učinek na akademsko življenje v Sloveniji.
V torek, 4. novembra na brniškem letališču predstavljajo nagrajence fotografskega natečaja v organizaciji letališkega upravljavca, lokalne zavarovalnice in Fundacije »Družba znanja in vrednote narave«. Na fotografijah bo videti ptice in letala na in ob letališču, kar je tudi raziskovalni okvir projekta v strokovni izvedbi omenjene fundacije, v katerem se človek uči sobivanja s temi živalmi. Gre za projekt Varna vrnitev, ki bo izhodišče pogovora. Sodelavec Fundacije prof. dr. Franc Janžekovič z Univerze v Mariboru in Tomaž Mihelič iz DOPPS-a, Društva za opazovanje in proučevanje ptic (pri nas največje nevladne organizacije za varstvo narave), bosta predstavila, kako se tukaj in zdaj in še kje v bližnji in daljni okolici, sodobni človek dejansko uči skupnega življenja (v tem primeru) s ptiči. Povezuje v živo Goran Tenze.
UNESCO je letošnje leto razglasil za mednarodno leto kristalografije. Mednarodno brošuro je poslovenil prof. dr. Ivan Leban, ki se s kemijsko kristalografijo ukvarja že vse poklicno življenje. Trenutno je direktor NAKVIS, nacionalne akreditacijske agencije za kakovost v visokem šolstvu, tokrat pa bo v pogovoru v svojem značilnem hudomušnem slogu predstavil kaj kristalografija je, kako je nastajala, se delila (od začetkov kot mineralogija do sodobnih materialov, ki nas obkrožajo vsak dan), in si delila delo v razvejanem vejevju sodobne znanstvene delitve dela. Pogovor pripravlja Goran Tenze.
Tokrat je gostja dolgoletna znanstvena novinarka DELO-ve priloge Znanost Jasna Kontler Salamon. Konec septembra je slab teden prebila na ekskurziji EUSJA (evropsko združenje nacionalnih asociacij znanstvenih novinarjev) v Moskvi, ki so jo tokrat pripravili ruski kolegi. Z nami bo delila vtise z obiskov Moskovske državne univerze (Lomonosov, januarja 2015 obeležuje 260-letnico) in raziskovalnih inštitutov Ruske akademije znanosti. Povezuje Goran Tenze.
Pretekli teden je v glavnem mestu potekala jubilejna 50. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih. Organiziralo jo je Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in material MIDEM. Na slavnostni akademiji so predstavili bogato tradicijo raziskovalnih in prodajnih dosežkov nekoč tako prodorne veje, da se je v 80-ih letih preteklega stoletja z njenim vplivom ukvarjala celo ameriška protiobveščevalna služba. O raziskovalnih dosežkih polstoletne tradicije bo govoril predsednik društva MIDEM prof. dr. Marko Topič - predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Pogovor poteka v živo.
Tokrat se spominjamo prvega profesorja in ustanovitelja študija kemije na ljubljanski univerzi Maksa Samca. Rodil se je leta 1881 v Kamniku, umrl pa je pred pol stoletja, poleti leta 1964. Zgodbo o predvojnem, 15. rektorju ljubljanske univerze (dekan fakultete naslednice je bil tudi dolgo po 2. vojni), je na tednu kemije v Ljubljani leta 2011 pripravil takratni dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo(FKKT) prof. dr Anton Meden, ki se je pozneje odzval našemu vabilu k obnovitvi spomina na pred pol stoletja preminulega kemika. Kdo je bil torej kemik, biokemik, meteorolog in pedagog Maks Samec? O tem več v pogovoru z omenjenim gostom, ki ga je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Večina nacionalnih evropskih raziskovalnih sfer v zadnjem desetletju gradi mrežo ENRIO (European Network of Research Integrity Offices – www.enrio.eu), ki združuje »varuhe integritete raziskovalcev« – razen Slovenije, Madžarske in še nekaj drugih, po večini vzhodnoevropskih držav. Omenjeni »varuhi« so neodvisna telesa z različnimi možnostmi sankcioniranja zlorab poštenih načinov predstavljanja in poti do raziskovalnih rezultatov ter pogojev dela. Pri nas se je vse šele dobro začelo. Mednarodni posvet »Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti«, ki bo potekal v petek, 19. 9. 2014, v organizaciji Komisije za ženske pri ministstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani (soorganizatorja sta SAZU in SZF), bo poskušal oblikovati bolj oprijemljive smernice tega manjkajočega dela RISS (2011–2012), nacionalne strategije znanosti in raziskovanje. Gostja, osrednja pobudnica teh praks, ki je tudi sama navezala mednarodne stike, višja znanstvena sodelavka dr. Urša Opara Krašovec (fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) v pogovoru pojasnjuje okvire in cilje razlogov za take spremembe pri nas. Pripravlja Goran Tenze.
Tokratna gostja je vodja nedavno ustanovljenega Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Študij restavratorstva in konservatorstva je opravila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, doktorat na temo »Glive na muzejskih tekstilijah in njihov vpliv na naravna vlakna« pa v sodelovanju Fakultete za tekstilstvo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri restavriranju najstarejšega najdenega lesenega kolesa z ljubljanskega barja. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Seznanili se bomo s primerom inovativne sanitarne razgradnje odpadnih voda. Z njim se je ukvarjala biologinja dr. Tjaša Griessler Bulc, docentka za sanitarno inženirstvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru spoznamo, kako z razumevanjem samoobnovitvenih načel naravnega okolja najdemo rešitve za razgradnjo sanitarnih voda v odročnih krajih. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Tokrat o zaključku 2-letnega programa „Nove generacije raziskovalcev ved v življenju“. Sklepna predstavitev prav danes poteka v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, v pogovoru sodelujeta dr.Martina Mohorčič s Kemijskega inštituta in doc.dr.Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Projekt „Nove generacije raziskovalcev ved o življenju“ je eden od ne tako mnogih poskusov zgodnjega resnega izobraževanja srednješolske mladine na resno znanstveno delo. Odlikuje ga kombinacija sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev, slednji so v njem sodelovali predvsem pri podajanju lastnosti etike raziskovanja. foto »Mladi v laboratoriju« (vir: www.vede-o-zivljenju.si )
Tokrat preverjamo sodelovanje naravoslovja in humanistike v eni osebi. Fizik dr. Žiga Šmit je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, na filozofski fakulteti v Ljubljani pa predava arheometrijo. Že desetletja z neporušnimi metodami, raziskovalno pa od druge polovice 90-ih, spoznava notranjost snovi artefaktov, da bi jo razumel in ohranjal. Iz »pozne« latinščine 6. stoletja je tudi prevedel slovito »Getiko« bizantinskega pisca Jordanesa. Več kot dovolj torej za ponovitev pogovora, ki smo ga prvič predvajali jeseni pred 3 leti. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Podali se bomo v klet Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kjer na oddelku za konzerviranje in restavriranje dipl. kemik Zoran Milič že dobra tri desetletja skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere so narejeni najdeni predmeti premične dediščine. Predvsem pa skrbi za njihovo ohranitev. Delo konservatorja je predvsem preplet raziskav in metod za ohranjanje snovi. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prejšnji teden smo v oddaji POGLED V ZNANOST govorili o živalskih združbah v zemeljski prsti, tokrat pa se bomo spomnili nadrasti, točneje gozdov. Akademik dr. Mitja Zupančič, upokojeni znanstveni svetnik in nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, je eden od utemeljiteljev kartiranja vegetacije v gozdovih pri nas. Ponavljamo pogovor z njim. Gost je opisal svojo profesionalno pot in pomen poznavanja rastlinskih združb v gozdu.
Zemeljska prst je nekaj tako samoumevnega kot zrak, ki ga dihamo živa bitja. Kaj se skriva v njej, kako nastaja, (kako je sploh nastala), in kateri organizmi v njej živijo in jo izdelujejo (poleg rudninskih in rastlinskih dejavnikov)? Vse to so teme o katerih govori gostja, biologinja mag.Blanka Ravnjak z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta). Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat ponavljamo prispevek z naslovom »Ali so možgani tudi spolni organ«. V okviru oddaje Trojna spirala ga je pred približno desetletjem pripravil prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je takrat urejala in pripravljala Mojca Dvoržak.
Avtomatizacija iz snovi zgrajene delovne sile, robota, (rabo je v l.1921 uprizorjeni ZF gledališki igri R.U.R, iniciral Čeh Karel Čapek) je ena od osnovnih dejavnosti Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan v LJ. Po 14. mednarodnem simpoziju o napredku pri kinematiki robotov v glavnem mestu na začetku julija 2014 smo obiskali raziskovalca dr.Tadeja Petriča (redaktor za simpozij objavljenega zbornika prispevkov več kot 60-ih avtorjev in udeležencev), ki nam je v pogovoru opisal, s katerimi izzivi se v tem trenutku sooča sicer zelo razvejano področje. Pripravlja Goran Tenze.
Zakaj je zasebno visoko šolstvo tako „moderno“, zakaj nas predvsem pri družboslovnih vedah skuša prepričati, da je „uporabno“, in zakaj mu birokratske elite Evropske unije tako rade financirajo študijske in raziskovalne programe in projekte? In, nenazadnje, kakšen tip razumevanja sodobne družbe v dialogu z evropsko razsvetljensko tradicijo, takšne akademske ustanove ponujajo? O tem ob aferi „plagiati akademskih nazivov zasebne univerze Megatrend iz Beograda“ razmišlja gostja, klasična filologinja dr.Svetlana Slapšak. V živo pogovor vodi Goran Tenze. avtor skice je John Caswell; vzeto iz worldlanguagestech.wikispaces.com
O dilemah poskusov na živih živalih v laboratorijih skratka o bioetiki v sodobnem svetu v pogovoru z gostoma: biolog prof.dr.Simon Horvat in filozof doc.dr.Igor Pribac sta se v petek, 20.junija aktivno udeležila okrogle mize na Medicinski fakulteti v okviru 2-dnevnega kongresa Slovenskega društva za laboratorijske živali. Ugotovitve razprave bosta povzela v pogovoru, ki ga bo v živo povezoval Goran Tenze.
Neveljaven email naslov