Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.
Tokrat se pogovarjamo z dvema štipendistoma slovenskega nacionalnega štipendijskega programa "Svetovne federacije znanstvenikov". L.2002 se mu je pridružila Slovenska znanstvena fundacija, ki razpisuje štipendije za doktorski in postdoktorski študij v okviru vsebin t.im. "planetarnih izzivov", med katere nedvomno sodijo vplivi klimatskih sprememb. Dr.Simon Poljanšek z Gozdarskega inštituta v LJ in doktorski študent Bor Krajnc z IJS (dva od letošnjih devetih štipendistov) se ukvarjata z vplivi klimatskih sprememb na gozdove. Direktor SZF dr.Edvard Kobal pa bo na začetku pojasnil okvir in cilj omenjenih štipendij.
V drugi polovici leta 1996 so na ljubljanski Ortopedski kliniki slovenski ortopedi in celični biologi po enomesečnem gojenju pacientovih hrustančnih celic v laboratoriju med prvimi na svetu vsadili tkivno-inženirski pripravek v pacientov poškodovani kolenski sklep. Med njimi je bil prof. dr. Primož Rožman, ki je tudi gost v oddaji, v studiu pa se mu bosta pridružila doc. dr. Miomir Knežević in dr. Lenart Girandon. Povzeli bodo dve desetletji razvoja, izzivov in omejitev enega od najbolj propulzivnih področij medicine, biologije in predvsem biotehnologije, regenerativne medicine oziroma uporabo matičnih celic v celičnem in tkivnem inženirstvu.
Tokrat o poteku projekta GRETA (Plitvi geotermalni viri v alpskem prostoru) katerega namen je izboljšati energetsko učinkovitost in trajnostno proizvodnjo t.i. plitve geotermalne energije (od 1,5m – 150 m). Slovenijo kot eno od šestih alpskih držav zastopa Geološki zavod Slovenije, tam pa sta zanj zadolžena tudi Simona Pestotnik in Jorg Prestor. V oddajo smo ju povabili po povratku s prvega skupnega srečanja udeležencev projekta na Bavarskem v začetku oktobra. Pripravlja Goran Tenze.
Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.
Prejšnji ponedeljek smo spoznali, kaj so na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec v Ljubljani počeli na dan odprtih vrat ob jesenskem enakonočju, 22. septembra. Danes bomo pobliže spoznali drugega oskrbnika teleskopa Vega, diplomiranega geografa Hermana Mikuža. Med drugim je glavni pobudnik tukajšnjega drugega največjega teleskopa pri nas, 60-centimetrskega pri Črnem vrhu nad Idrijo. Še več, tega in prejšnjega je sredi 70-ih let postavil sam kot navdušen mlad astronom, saj je doma prav v tistem koncu. Med drugim bomo izvedeli tudi kaj več o statusu skupine astronomov, v kateri za to dejavnost nihče ne dobiva plače, kometih (te po večini spremljajo z avtomatiziranim prenosom s Črnega vrha) in morebitni nevarnosti, da bodo trčili v naš planet.
Ob dnevu odprtih vrat AGO Golovec (astronomsko geofizikalnega observatorija FMF UNI-LJ) pretekli četrtek, 22. septembra (jesensko enakonočje), smo obiskali največji teleskop za opazovanje vesolja v državi na Golovcu v Ljubljani. Imenuje se Vega, o delu z njim, o možnostih, ki jih nudi in o rednih dnevih odprtih vrat ob letnih enakonočjih in solsticijih sta spregovorila dipl. inž. fizike Bojan Dintinjana in študentka višjih letnikov fizike na fakulteti Anja Dobravec.
Na podlagi vnovične analize določenih lastnosti je skupina raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Trstu, tržaškega observatorija za geofiziko in Morske biološke postaje Piran (Valentina Tirelli, Isabella D’Ambra, Massimo Avian, Alenka Malej in Andreja Ramšak) v Jadranskem morju dokazala nov rod meduz in ga poimenovala Mavia benovici (po uglednem nedavno preminulem hrvaškem biologu Adamu Benoviću). Pot do odkritja novega rodu meduz v pogovoru opisuje dr. Andreja Ramšak, direktorica Morske biološke postaje Piran, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo.
Tokratno oddajo namenjamo dediščinski problematiki. Natančneje, varstvu tako imenovane »vrtno-arhitekturne dediščine«, temi, ki se je je pretekli torek na gradu Snežnik na Notranjskem lotila delovna skupina za ohranjanje krajinsko-arhitekturne dediščine pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gre po večini za stroko krajinska arhitektura, ki deluje v okviru javnih konservatorskih služb. Slabih trideset udeleženk in udeležencev z nekaj napovedanimi naslovi se je od poznega jutra do zgodnjega popoldneva lotevalo izzivov varstva dediščinske kulturne krajine v okviru veljavne zakonodaje. V oddaji govorita tudi krajinski arhitektki, konservatorki, mag. Marvy Lah Sušnik in Petra Jernejec Babič. Pripravlja Goran Tenze.
Znova vabimo na razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki so jo spomladi odprli z naslovom “Skoraj vse o zvoku“. Na treh ogromnih mizah z opisi in prikazi značilnosti zvoka ga spoznavamo v “skoraj” vseh njegovih značilnostih. Kaj sploh je, kako nastane, kako ga opisujemo? Pripravil jo je kustos dr. Orest Jarh, ki smo se mu takrat prepustili pri vodenju skozi to, za radijski medij zanimivo razstavo. Tako kot je osnova glasbe tišina, se je tudi ogled začel v t.im. »tihi sobi«, ki so jo v muzeju zgradili prav za to priložnost. Tehniški muzej v Bistri je v treh zimskih mesecih odprt le za napovedane skupine, tako da bodo prihajajoči jesenski dnevi kar pravi za obisk.
Tokrat se pogovarjamo ob razstavi v Tehnološkem parku Ljubljana, ki je k nam prišla kot del evropskega projekta SPARKS, iskre po angleško. Enake razstave trenutno še v Bonnu, Londonu in Varšavi po načrtu projekta utrjujejo pot do odgovorne prakse raziskav in inovacij večinoma neprofesionalcev, v zdravstvu in medicini. Gre za 7 multimedijskih zgodb, ki si jih lahko ogledate do konca septembra. Razstavo je v okviru mednarodnega sodelovanja Hiše eksperimentov koordinirala njihova projektna vodja Vesna Pajić, današnja gostja.
Spomnili se bomo bližajoče se 130 letnice rojstva Ángele Piskernik, naravoslovke in mednarodno priznane varuhinje narave. Rodila se je 27. avgusta l.1886 blizu Železne Kaple na Koroškem v Avstriji, umrla je v Ljubljani 23.decembra l.1967. Po mnogih pobudah še vedno ne v severni sosedi ne pri nas ni poimenovan noben javni prostor, Planinska zveza Slovenije je nagrado za varstvo okolja poimenovala po njej, kaj in kdo pa je bila ta »najpomembnejša koroška Slovenka 20. stoletja«, bo v pogovoru povedal poznavalec njenega življenja in dela, zgodovinar Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. FOTO: Angela Piskernik ob svoji doktorski promociji na Dunaju l.1914 (vir: www.inv.si)
Spet bomo poslušali eruditske besede že pokojnega italijanskega kemika judovskega rodu Prima Levija. Leta 1987 je v starosti 68 let naredil samomor. Po lastnih besedah je preživel pekel Auschwitza zato, ker je znal nemško in ker je bil kemik. Pred odločilnim korakom pa ni več mogel vzdržati teže izkušnje, ki se ne bi bila smela zgoditi, kot je ob sojenju odgovornemu za transport milijonov taboriščnikov, predvsem Judov, Adolfu Eichmannu, v 60-ih napisala Hannah Arendt. Levijevo knjigo »Periodni sistem« je britanska kraljeva akademija že pred leti razglasila za najboljšo znanstveno knjigo vseh časov, prevod, delo Marije Kenda-Klinc, pa je pri založbi Obzorja iz Maribora izšel na začetku 90-ih. Levi je svoje profesionalno življenje začel kot kemik, pisatelj pa je postal zaradi taboriščne izkušnje. Slišali boste poglavje z naslovom »Ogljik«, v katerem bogato naravoslovno znanje kemika prepleta s prefinjeno metaforiko erudita – humanista.
Ponavljamo pogovor z dr. Goranom Schmidtom, ki je lani pri Založbi ZRC SAZU izdal obsežno delo o svojem odkritju, doslej najstarejših najdenih rudniških poročilih lastniku v slovenščini. Znanstveno jih je obdelal v obsežni monografiji z daljšim naslovom “Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda Zoisa“. (Žiga je za Slovence postal Sigismondo Zois »po zaslugi« svojega varovanca Valentina Vodnika). Omenjena poročila so nadzorniki po njegovem ukazu začeli pisati v našem jeziku, ker, kot nekje pravi avtor, “jih je Zois hotel v kranjščini“, kot so takrat rekli našemu jeziku. Poročila so pisali v takratni slovenščini od konca 80-ih let 18. stoletja pa do Zoisove smrti l. 1819. Šele po osvoboditvi l. 1945 so rudarska poročila v rudnikih na ozemlju sedanje države spet začeli pisati v našem jeziku.
Tokrat govorimo o »tujerodnih vrstah v Slovenskem morju«. Z njimi se že dlje časa ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu dr. Borut Mavrič, ki smo ga obiskali lansko zimo. V pogovoru nam je med drugim pojasnil tudi razliko med tujerodnimi in invazivnimi vrstami. Ob poslušanju ponovitve pogovora z njim boste spoznali osnove pomena spremljanja teh procesov v morju.
Tokrat govorimo o sodobnih izzivih molekularne biologije, malo podrobneje pa o izvoru genetskega koda. Obiskali smo dunajski univerzitetni kampus Vienna Biocenter, v katerem v Laboratorijih Maxa Perutza raziskuje sogovornik v oddaji, biokemik dr. Bojan Žagrović, v Ljubljani pa Kemijski inštitut, iz katerega prihaja druga sogovornica, dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo.
Na temelju treh, pri Oxford University Press in Springer (Springer Nature od 2015) izdanih multudisciplinarnih krasoslovnih študij bo v pogovoru s tremi avtorji in avtorico, članico in člani IZRK ZRC-SAZU spoznali osnove, kako razumeti in poskušati ohraniti občutljivo kraško podzemlje. Slednje obsega kar šestino površine Zemlje, tretjino Evrope in skoraj polovico ozemlja naše države. Knjige in študije predstavljajo direktor IZRK prof.dr.Tadej Slave, biologinja izr. prof. dr. Tanja Pipan in izr. prof. dr. Martin Knez. Pri opisu sodelovanja krasoslovcev s projektantom že znane trase drugega tira Divača- Koper, »SŽ-projektivno podjetje Ljubljan«, pa bo njihovo simbiozo pri načrtovanju trase opisal direktor podjetja Edmund Škerbec.
Ali ste vedeli, da je več vrst metuljev na enem kraškem polju, kot je metuljev v celotni Veliki Britaniji? Tako je Notranjski muzej Postojna (Muzej Krasa) pretekli teden vabil na ekskurzijo po našem najbolj tipičnem kraškem polju, Planinskem polju na Notranjskem. Pozno popoldne se je tistega dne, ko je bila najhujša vročina že mimo, zbral dober ducat udeležencev, da bi prisluhnili strokovnemu vodstvu znanega ornitologa in biologa mag. Slavka Polaka, kustosa postojnskega muzeja krasa. Napoved je obljubljala »naravoslovčevo doživljanje« biološke raznovrstnosti kraškega polja.
Gostja dr.Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije pri ZRC-SAZU je soavtorica nedavno predstavljenega »Priročnika za uvajanje spolno občutljivega pristopa v raziskovanje in poučevanje« (Založba ZRC-SAZU), nastalega v okviru mednarodne raziskave o »enakosti spolov v akademski in raziskovalni sferi oz. boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji« (Garcia-Gendering the Academy and Research: combating Career Instability and Asymmetries - 7OP) . Z njim želijo dolgoročno pripomoči k na spol bolj občutljivemu pristopu pri raziskovalkah in raziskovalcih ter visokošolskem učiteljskem kadru.
Zamislimo si življenje Ljubljanskega barja skozi obdobje dveh desetletij brez vpliva ljudi. Z odgovorom na to zamišljeno hipotezo bo varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljansko barje začela opisovati dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka na Geografskem inštitutu A. Melika na ZRC-SAZU. Pri njihovi založbi je pravkar izšla skrajšana verzija njene disertacije s področja varovanja in trajnostnega razvoja kulturnih pokrajin. Od razumevanja ekosistemskih storitev je že zdaj, predvsem pa bo v prihodnosti, odvisno upravljanje kulturnih pokrajin.
Ob mednarodnem dnevu arhivov 9. junija nas je Arhiv Republike Slovenije spomnil na 60-letnico delovanja njihovega Centra za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine. Gre za tudi številčno najmočnejši tovrstni strokovni oddelek pri nas, ki tesno sodeluje z manjšimi zasedbami v NUK in Narodnem muzeju Slovenije, hkrati pa še z raziskovalnimi inštituti in univerzo. Od leta 1990 center vodi kemičarka gostja v oddaji prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, ki je med drugim podrobneje opisala temeljni cilj rabe naravoslovnih znanj kot njihovega pristopa k ohranjanju dediščine. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov