Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.
V okviru poletnih ponovitev predstavljamo pogovor z Nobelovim nagrajencem za kemijo iz l. 2011 Danom Shechtmanom iz Izraela. Njegovo odkritje »kvazikristalov« je v 80-ih letih prejšnega stoletja dodobra pretreslo znanstveni svet. Februarja 2014 je bil na obisku v Sloveniji in za program Ars je pogovor z njim pripravila Nina Slaček. V napovedi oddaje je med drugim poudarila, da je to odkritje povsem spremenilo znanstveno paradigmo in definicijo kristalov. Shechtman je namreč takrat odkril in trdil nekaj, kar je veljalo za teoretično in praktično nemogoče.
Pred slabim desetletjem smo v oddaji gostili zdajšnega rednega profesorja z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti, takratnega docenta dr. Andreja Šmuca, strokovnjaka za geološke sedimente. Pogovor je stekel o takoimenovanih »Velikih petih«, petih velikih izumiranjih živih bitij, ki sledeč fosilnim ostankom sežejo do 440 milijonov let nazaj v preteklost. Sogovornik je segel tudi v področje dokazov in razlogov za sodobne klimatske spremembe.
Izginjajoči ledeniki so eden boljših kazalcev višanja povprečnih temperatur zaradi klimatskih sprememb. Najstarejša raziskava, ki poteka pri nas, je spremljanje triglavskega ledenika že od leta 1946 naprej. Pred dobrima dvema letoma je Geografski inštitut Antona Melika pri ZRC SAZU v knjigi izdal izčrpne rezultate teh meritev, ki sta jih takrat v pogovoru predstavila dva iz skupine osmih raziskovalcev tega projekta, dr. Maja Topole in mag. Miha Pavšek. Naslov študije je »Kolebanje zelenega snega«.
10. julija 1856 se je v Gospiću v Liki, (sedanja Hrvaška) rodil izumitelj Nikola Tesla. Ob praznovanju 150-letnice njegovega rojstva pred desetletjem smo objavili razmišljanje naše takratne sodelavke Miše Gams, ki je v eseju z naslovom »Nikola Tesla – genij, ekscentrik in pacifist«, povzela popularne razlage življenja in dela tega izjemnega izumitelja. Izumitelj izmeničnega toka in mnogih izumov, ki so omogočili množično industrijsko revolucijo, je v revščini umrl v New Yorku leta 1943. Tokrat boste slišali ponovitev besedila, ki je nastalo še pred obdobjem naših spletnih arhivov.
Ena hujših »kolateralnih« posledic globalizirane trgovine je vedno večje število tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki v lokalna morja pripotujejo s transportnimi ladjami. Če v novem domovanju v razmeroma zaprtih morjih kot je Jadransko, začnejo prevladovati in izrinjati obstoječe vrste, pravimo da gre za invazivne. S tem se ukvarja raziskovalec z Morske biološke postaje v Piranu, dr. Borut Mavrič. V pogovoru poudarja, da invazivne vrste rušijo obstoječe biotope. In kakšen je pomen spremljanja teh procesov v morju?
»Umetno inteligenco v vsako občino«! Tako je Odsek za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki ga vodi sogovornik v oddaji, prof. dr. Matjaž Gams, naslovil nedavno predstavitev širokega nabora naprednih aplikacij, rezultat dolgoletnih raziskav umetne inteligence. Razložil nam bo, kako naj bi občinam in posameznikom prosto dostopen sklop računalniških pomočnikov za splošno rabo, pomenil epohalen premik v razvoju informacijske družbe v Sloveniji.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Danes se v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni začne jubilejna, že 25. Mednarodna krasoslovna šola “Klasični kras”, znanstveno srečanje krasoslovcev z vsega sveta. Letošnjo temo “MEJNIKI IN IZZIVI V KRASOSLOVJU” bodo zaokrožili v petek, 23. junija, v pogovoru pa srečanje predstavljata tokratni organizacijski vodja dr. Petra Gostinčar in dr. Andrej Mihevc. Ta je na prvem dopoldanskem plenarnem predavanju kot dolgoletni dejavni udeleženec predstavil četrt stoletja te enkratne mednarodne izmenjave preučevalcev kraškega sveta širom po planetu. Kot zanimivost naj omenimo, da bosta sogovornika nakazala tudi “nerešene skrivnosti krasa”.
Dan pred jutrišnjo večerno premiero dokumentarnega filma novinarke nacionalne televizije Maje Bahar in Marka Kočevarja z naslovom Dva vodika, en kisik (na prvem programu Televizije Slovenija ob 20.55) objavljamo pogovor s tremi protagonisti tega stanju in perspektivam vode v okviru sodobnega planetarnega in antičnega sveta rimske Emone namenjenega dokumenta časa. Visokošolski učitelji z Univerze v Ljubljani, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Mihael Toman in dr. Andrej Gaspari, tako v jutrišnjem dokumentarcu kot v današnjem pogovoru predstavljajo dve tisočletji stare, pa tudi aktualne, s preskrbo pitne vode povezane izzive. Njihove negativne posledice bodo ne le pri nas močno občutili šele prihodnji rodovi.
Tokrat o dlje časa trajajočih težavah naravoslovnih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v svetu. V Italiji je že propadla tretjina tovrstnih muzejskih zbirk (najstarejše še iz časa renesanse), pri nas se več kot pol milijona kosov stiska na 3 lokacijah glavnega mesta s površino 2000 m2. Severne evropske države in anglosaški svet še edini resno jemljejo njihovo poslanstvo – v obdobju izginjanja vrst in ohranjanja spomina na vse redkejšo biodiverziteto za prihodnost, kjer naj bi naravoslovni muzeji delovali kot edina mesta zbirk fosilov. O tem govori vodja Kustodiata za vretenčarje in urejanje zbirke sesalcev PMS prof. dr. Boris Kryštufek.
Tokrat o daljnosežnih spremembah sodobnih načinov izdelave tkanin oziroma “tekstilij”, kot jim pravijo tekstilci. O tem je spregovorila prof. dr. Barbara Simončič z Oddelka za tekstilno tehnologijo ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
Iskanje razmerja med snovjo in različnimi fizikalnimi učinki je v znanosti nemalokrat pripeljalo do novih spoznanj. Konec preteklega desetletja je npr. skupini pod vodstvom prof.dr.Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi (IJS) v laboratorijskih pogojih uspelo razviti »termično spominsko celico«, ki deluje na spremembo temperature brez navzočnosti električnega ali magnetnega polja. Pred leti nam je okoliščine tega odkritja prijazno posredoval v tej oddaji.
V nedeljo, 14. maja je prof. dr. Matjaž Mihelj z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko (Lab. za robotiko) v okviru sklepa tradicionalnih Dnevov elektrotehnike v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki predaval o robotskih asistenčnih tehnologijah in konceptu robotskega invalidskega vozička. Prototip so s skupino študentov razvili v teku dveh let, in se jeseni 2016 uspešno udeležili prvih svetovnih iger kiborgov v Zuerichu (Cybathlon). Na tamkajšni ETH Zurich je bil med drugim pred dobrim desetletjem današnji gost tudi gostujoči raziskovalec.
Center za prenos tehnologij inovacij IJS že od ustanovitve deluje pod vodstvom dr.Špele Stres. V pogovoru osvetli njihove temeljne naloge, od že iz naslova izhajajoče, do ustanavljanja novih odcepljenih podjetij, pomoči pri zaščiti intelektualne lastnine in trženja le-te. Nenazadnje pa je ena od njihovih nalog tudi pedagoška – prenašanje znanja do najmlajših s predstavitvijo dejavnosti raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan.
Sogovornica dr. Alenka Rus, pediatrinja Zdravstvenega doma LJ-Bežigrad z dolgoletnimi izkušnjami govori o “cepljenju kot žrtvi lastnega uspeha”. Fenomen vedno manjše precepljenosti otrok bo ob prevelikem padcu pod 95% populacije slej ko prej povzročil izbruh oziroma epidemijo določenih otroških bolezni (kot npr. v zadnjem mesecu v Italiji in Romuniji). Sogovornica spregovori tudi o konkretnih izkušnjah s starši, spremljanu strokovne medicinske in poljudne literature nasprotnikov cepljenja, nenazadnje pa o tem fenomenu kot aspektu nezaupanja v znanost v sodobnem svetu.
Kemijski inštitut v Ljubljani se je v zadnjem mesecu udeležil dveh za prepoznavnost v znanstveni, podjetniški in politični areni Evropske unije pomembnih dogodkov – srečanja konec marca v Bruslju v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, sredi aprila pa so se srečali s predstavniki Evropskega parlamenta v Strasbourgu. O tej dejavnosti in o raziskovalnih iskanjih govorijo, direktor, prof. dr. Gregor Anderluh, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo dr. Blaž Likozar, in raziskovalec z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, dr. Ajasja Ljubetič.
V Tehniškem muzeju Bistra pri Vrhniki so nedavno po zimskem premoru vnovič odprli razstavo z naslovom »Skoraj vse o zvoku". S kustosom, ki jo je pripravil, dr.Orestom Jarhom, smo se že lani sprehodili med razstavnimi panoji, polnimi različnih ravni in oblik zvokov, v ponovljenem reportažno zastavljenem prispevku vas vabimo, da jo obiščete v teh pomladnih dneh. Pripravlja Goran Tenze.
Ob Svetovnem dnevu zdravja (7. april), ki je letos v znamenju depresije, ta ponedeljek v prostorih Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto poteka okrogla miza o fibromialgiji, skupku simptomov, ki so blizu tistim od depresije. Dekanica doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja in prim. dr. Mojca Kos Golja, revmatologinja (tudi častna članica Društva bolnikov s fibromialgijo) v pogovoru pojasnjujeta, kaj ta tudi v medicinskih krogih še ne zadosti ovrednotena sodobna bolezen pravzaprav je, kako jo zdravijo in kako se z njo spoprijeti.
Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim izdalo poročilo, ki naj bi povzemalo stanje okolja in njegovo povezanost z dogajanji v družbi od izdaje zadnjega celovitejšega poročila leta 2009 do 2015. Nedavno smo lahko prebirali tudi okojsko poročilo Komisije EU, deležni pa smo tudi rednih objav različnih indeksov kakovosti okolja in življenja, nastalih v mednarodnih možganskih trustih. Za pojasnila smo vprašali okoljskega analitika docenta dr.Luko Omladiča, ki na ljubljanski Filozofski fakulteti predava predmet Okoljska etika.
Zakaj obročkati daljne potomce dinozavrov? To namreč ptice kot vrsta brez dvoma so. Odgovori na to sodobno vprašanje so se skupaj z različnimi dilemami in vprašanji polagoma spreminjali. V evropskem civilizacijskem okviru se je množično obročkanje ptic v raziskovalne namene razmahnilo pred dobrim stoletjem, predvsem po znižanju cene aluminija, ki so ga uporabljali za obročke. V Ljubljani so Ornitološki observatorij ustanovili leta 1926, njegova gonilna sila pa je bil dr. Janko Ponebšek (rojen je bil leta 1861, umrl pa je leta 1935). Že leto po ustanovitvi (leta 1927) je začel voditi to dejavnost. Njegov sodobni naslednik je Slovenski center za obročkanje ptičev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v našem glavnem mestu. Njegov strokovni vodja je dr. Al Vrezec, kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je za oddajo opisal razvoj, kot je poudaril, neprekinjenega obročkanja ptic v raziskovalne namene. Skupaj z DOPPS so ornitologi letos pripravili niz predavanj, opazovanj in ekskurzij, ki bodo trajali od januarja do decembra in ki jim v muzeju postavlja piko na i razstava s to temo.
Neveljaven email naslov