Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.
670 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.
Papir lahko naredimo tudi doma. Recept: zmečkani koščki časopisa, voda, mizarsko lepilo, valjar in ravna površina. Ko se posuši, ga lahko uporabljamo, kakšen je, pa vam lahko podrobneje povedo na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani, ki je pomembno infrastrukturno središče papirništva v širši regiji. Nedavno se je tam končalo še eno obdobje izobraževanja papirničarjev. Toda na ICP imajo tudi akreditirani laboratorij za papirništvo, torej enote za kemične in mikrobiološke analize. V svoji lastni tiskarni med drugim izdelujejo tudi arhivski papir. O njihovem delu, razvoju in raziskavah v oddaji govorita vodja Laboratorija za papirništvo Matej Šuštaršič in direktorica, magistra Mateja Mešl. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pojem molekule kot najmanjše enote živega sveta ni več vezan na vedo o kemiji, še več: le z njenimi spoznanji je predvsem na impulzivnih sodobnih področjih, kot so npr. biotehnologije, tako rekoč nemogoče razumeti življenjske procese, predvsem v predmetih raziskav, posvečenih vedam o življenju. Za popularizacijo razumevanja vloge molekule v sodobnem naravoslovju je med drugimi nekaj malega, a pomembnega prispeval tudi britanski publicist Philip Ball, nekdanji urednik pri reviji NATURE, sicer pa fizik in kemik. Pri nas je njegova poljudnoznanstvena knjiga »Molekule. Zelo kratek uvod« pred nekaj leti izšla v prevodu Gregorja Zupančiča, nekdanjega predstojnika katedre za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. Dr. Zupančič je izčrpno povzel spremembo razumevanja vloge in pomena molekule v sodobnem naravoslovju.
Tokrat bomo govorili o »taksonomiji v biologiji«. Znanstvena spoznanja o mikro- in nanoravneh živih celic ter orodja, ki so jih v zadnjih desetletjih omogočila, so sodobno biologijo spremenila v množico specializiranih biotehnoloških izzivov. Ob vsem tem je stara sistematika vrst oziroma »taksonomija« ostala bolj ali manj v okviru stare paradigme. Sogovornik v oddaji, agronom dr. Klemen Eler, je po izidu knjige o »telohih v Sloveniji« pred dobrima dvema letoma kot eden od treh avtorjev v pogovoru dopolnil svoje razmišljanje iz študije o dilemah določanja vrst telohov v razpravo o statusu taksonomije v naravoslovju in njenem nič kaj zavidanja vrednem ugledu v sodobni delitvi znanosti pri nas. Takrat je nastal tudi ta pogovor. Klemen Eler je asistent na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin biotehnološke fakultete univerze v Ljubljani.
V okviru poletnih pogovorov o vidikih svetlobe nadaljujemo z gostjo, doc. dr. Marto Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V prejšnji oddaji je poznavalka fizikalne danosti, ki temeljno omogoča življenje, predstavila del svojih izkušenj z vplivom svetlobe na materiale, točneje, temeljni pregled tehnologij virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknili pa smo se tudi zaradi novosti še premalo znanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk. V današnjem pogovoru pa gostja spregovori o bogati tradiciji strokovnosti na področju izdelave industrijskih in javnih svetil v Sloveniji, in o svojih raziskavah razmišlja tudi v luči prepoznavanja tveganih aspektov novih tehnologij virov umetne svetlobe na živa bitja. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat boste slišali pogovor, v katerem je doc. dr. Marta Klanjšek Gunde iz Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani osvetlila različne vidike svetlobe. S to vrsto valovanja, predvsem pa z učinkovanjem svetlobe na materiale, vid in hormonsko ravnotežje se ukvarja že dolga desetletja. V prvem delu pogovora najprej spoznamo temeljni oris virov umetne svetlobe skozi čas, dotaknemo pa se tudi do pred kratkim še neznanih škodljivih učinkov tako imenovanih varčnih svetilk.
V nekaj vročih poletnih tednih bomo ponovili na moč svetlobe usmerjene pogovore zadnjih let. Začenjamo s prenosom informacij s svetlobo. Vodja »F5- Odseka za fiziko trdne snovi IJS« in prof.dr.Igor Muševič (tudi UL-FMF), je ob 1. obletnici objave Intelovega odkritja o svetlobnem prenosu informacije v mikrovezju 23.julija pred 4 leti pojasnjeval ta aspekt fotonike. Dodatni povod pogovora je bil njegov članek o »vozlih in spletih v koloidnih tekočinah« v reviji SCIENCE l.2011. Pripravlja Goran Tenze.
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije v LJ je bilo v okviru razstave "ŽIVELA EVOLUCIJA!" do četrtka videti redek primer že pred sto leti izumrle živali - nagačenega goloba selca (ectopistes migratorius) izposojenega iz Zoološke zbirke Karlove Univerze v Pragi. Na razstavi so ga že nadomestili s fotografijo. Gre za globalno iztrebljeno živalsko vrst. V 19. stoletju jih je zahodni človek na ozemlju ZDA pobil na desetine milijard. Zadnjega v naravi so tam ustrelili l. 1900. Ko je v Živalskem vrtu v Cincinnatiju 1. septembra 1914 nekaj po poldnevu prenehala dihati samica Martha, je živalska vrsta dokončno izumrla. Kot nagačen je »preživel« samo še v muzejskih zbirkah. Vodja kustodiata za vretenčarje PMS prof. dr. Boris Kryštufek bo povedal, kaj se z ekosistemi zgodi ob izumrtju vrste, in tudi zakaj je za čisto okolje, vodo v njem in zrak pomembna raznovrstnost živih bitij z rastlinami vred v vodi, zemlji in zraku. Pripravlja Goran Tenze.
Arhitekt Juan Pablo Maschio že nekaj let živi v Sloveniji, zelo resno pa se je lotil svojevrstnega načina opozarjanja na ohranjanje kulturne dediščine. V okviru "Projekta Feniks" iz grajskih razvalin izdela digitalne rekonstrukcije, o njihovem pomenu za identiteto tudi predava občasno. V TIC Postojna bo celo poletje odprta njegova razstav fotografij in digitalnih rekonstrukcij z naslovom »Dvorec Haasberg se prebuja«. Čeprav potomec primorske emigracije iz 1. svetovne vojne, se je jezika naučil šele tu. Njegova energija in vztrajnost sta temeljni razlog za vabilo na pogovor, ki ga pripravlja Goran Tenze. Pripravlja Goran Tenze.
Zadruga KONOPKO se je pred kratkim z zmago na državnem finalu uvrstila na mednarodno tekmovanje ClimateLaunchPad! septembra letos v Amsterdamu. V pogovoru s predsednikom zadruge Davidom Geršakom in članico Alenko Zapušek bomo osvetlili razloge za vsestransko uporabnost te starodavne kulturne rastline, področja rabe, biološke prednosti, slabosti, občutljivost, predvsem pa opisali izkušnje z rabo industrijske konoplje v okviru obnovljivih virov in vzdržnega razvoja. Pripravlja Goran Tenze.
Žiga Zois, (v lastnih virih Sigismondo, od 1796 po V.Vodniku pri Slovencih Žiga - Sigismondo bi bilo po slovensko Zmago) je bil najbogatejši Kranjec, ker je izhajal iz družine kapitalista in ne dednega plemstva. Gost v oddaji dr.Goran Schmidt, dramaturg, literarni zgodovinar, zasebno pa tudi jamar, je v arhivih NUK-a in Arhiva RS, v Zoisovih fondih našel "rudarska poročila nadzornikov" Zoisovih rudnikov blizu Jesenic in starodavnih rudokopov na Pokljuki v slovenskem jeziku od 1788-1819. Tega leta je umrl finančni in splošni podpornik razsvetljenstva na Kranjskem. Do leta 1945 se tovrstna poslovna poročila lastnikom rudnikov niso več pisala v slovenskem jeziku. Pripravlja Goran Tenze.
»Če celico izpostavimo električnemu polju ustrezne jakosti in trajanja, pride do povečanja prepustnosti celične membrane. Ta pojav imenujemo elektroporacija oz. elektroper-meabilizacija«, med drugim preberemo na straneh Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Perspektivnost te metode, orodja in hkrati pojava, bo opisal vodja laboratorija (od 1998) in hkrati predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko, prof. dr. Damijan Miklavčič. Gost septembra v Portorožu organizira prvi svetovni kongres o elektroporaciji v biologiji in medicini ter na temo hrane in okoljskih tehnologij. Povezuje Goran Tenze.
Ob današnjem mednarodnem dnevu oceanov predstavljamo pogovor z znanstveno svetnico prof. dr. Valentino Turk, ki koordinira delovno področje mikrobne ekologije morja na Morski biološki postaji Piran (NIB). Zaradi kratkosti življenja, majhnosti in tako dovzetnosti na manjše količine anorganskih in tudi biotoksinov so prostemu očesu povečini nevidni organizmi pravšni za spremljanje onesnaženosti vode, v tem primeru morja. Slovenska predstavnica v Medvladni oceanografski komisiji OZN prof. dr. Alenka Malej (MBP Piran-NIB) pa bo osvetlila vlogo tega medvladnega telesa. Povezuje Goran Tenze.
Tokrat izpostavljamo pomembnost restavratorjev in konservatorjev pri ohranjanju dediščine. Ob razstavi oddelka za restavratorstvo ALUO-UL v ljubljanskem magistratu z naslovom »Poteze v sozvočju – reševanje modernih in sodobnih umetnin«, njen namen je izpostaviti tehnološka in etična vprašanja konserviranja in restavriranja, spregovorita prodekanja za študijske zadeve izr.prof.mag.Lucija Močnik Ramovš in izr.prof.mag.Tamara Trček Pečak. Povezuje Goran Tenze. na sliki Plakat razstave
Gost, dr.Robert Dominko s Kemijskega inštituta v LJ v okviru 4-letnega projekta HELIS koordinira 94 raziskovalcev v nadaljevanju razvoja zmogljivega in cenejšega litij-žveplovega akumulatorja za električna vozila. O izzivih, dosežkih, pričakovanjih in omejitvah pri raziskavah s tem povezanih snovi več v pogovoru, ki ga pripravlja Goran Tenze.
Prejšnji teden so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v ljubljanskem Fužinskem gradu odprli razstavo z naslovom »Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani«. Zato je tokrat naš gost njen postavljalec, direktor muzeja, arhitekt Matevž Čelik. Oddajo je pripravil Goran Tenze.
Večja pogostost določenih hormonskih bolezenskih motenj ni najnovejše odkritje, je pa koristno izvedeti, kaj se na tem področju dogaja pri nas. Toksikologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (nekdanji Inštitut za varovanje zdravja) dr. Lucija Perharič v pogovoru povzema spoznanja nedavnega kongresa v organizaciji Slovenskega toksikološkega društva, ki združuje strokovnjake več raziskovalnih in zdravstvenih ustanov od univerz, inštitutov in klinik. Pred prvomajskimi prazniki so dva dneva govorili o vplivu naslovne teme na zdravje ljudi in drugih organizmov.
Izhodišče pogovora je izvrstni pokazatelj klimatskih sprememb - ledenik - v našem primeru »Triglavski ledenik«. Tako kot glagolnik tudi glagol »kolebati« in njegova raba v vsakdanji govorici pešata. Gre za izraz, ki ga fizična geografija uporablja za pojasnjevanje premen visokogorskih ledenikov skozi čas. »Zeleni sneg« pa smo oziroma so, nekoč rekli tudi Triglavskemu ledeniku. Knjigo je izdal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Gre za najstarejšo slovensko kontinuirano raziskavo, saj so tukajšnji geografi prve redne meritve ledenika začeli v njegovi talilni sezoni leta 1946. Zadnja leta preučevanje ledenika pod Triglavom vodi in koordinira vodja inštitutskega oddelka za geografski informacijski sistem, dr. Matej Gabrovec. Razen diplomirane inženirke geodezije, dr. Mihaele Triglav Čekada, ki je skrbela za sodobne in klasične geodetske izmere ledenika, so vsi ostali avtorji diplomirani geografi: Mauro Hrvatin, dr. Blaž Komac, Jaka Ortar, in dr. Matija Zorn, sicer vodja inštitutskega oddelka za fizično geografijo. Knjižničarka dr. Maja Topole je pripravila pregled zgodovinskih virov in zapisov o »zelenem snegu«, mag. Miha Pavšek pa ima več kot dve desetletji izkušenj s spremljanjem ledenikov, saj toliko časa preučuje tudi tistega pod Skuto v Kamniških Alpah. Slednja sta bila tudi povabljena pred mikrofon. Pripravlja Goran Tenze.
Pretekli teden je Slovenska fuzijska asociacija slovesno obeležila 10-letnico delovanja. Gre za skupino več kot 50-ih raziskovalcev z Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici, ter Inštituta Jožef Stefan. Tu je že nekaj let tudi sedež te združbe, ki je vključena v 13 projektov evropskega fuzijskega programa EUROfusion, dela okvirnega programa za raziskave in inovacije »Obzorje 2020«. Po predstavitvi pretekli teden v reaktorskem centru Podgorica na obrobju Ljubljane sta fuzijske raziskave, zametke nastajajoče tehnologije proizvodnje električne energije na osnovi zlivanja in ne cepitve jeder, v pogovoru predstavila ustanovni vodja omenjene asociacije, prof. dr. Milan Čerček in njegov naslednik dr.Boštjan Končar, oba z Odseka za reaktorske fiziko IJS.
Bilateralni raziskovalni projekt »GLIOMA« (2011–2013) se je z delovnim srečanjem udeležencev iz Italije in Slovenije prejšnji teden iztekel, namenjen pa je bil »določanju novih biomarkerjev – označevalcev možganskih tumorjev, (gliomov) za diagnozo in kot nove tarče zdravljenja«. V tej multidisciplinarni onkološki raziskavi, ki jo je koordinirala prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, je sodelovalo precej zdravnikov, z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani tudi prof. dr. Radovan Komel. Oba gosta bosta v pogovoru opisala raziskovalne rezultate in pomen projekta, ki ga bodo sodelujoči skušali nadaljevati v drugih projektih.
Neveljaven email naslov