Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu.
FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih
VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
671 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu.
FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih
VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
Bilateralni raziskovalni projekt »GLIOMA« (2011–2013) se je z delovnim srečanjem udeležencev iz Italije in Slovenije prejšnji teden iztekel, namenjen pa je bil »določanju novih biomarkerjev – označevalcev možganskih tumorjev, (gliomov) za diagnozo in kot nove tarče zdravljenja«. V tej multidisciplinarni onkološki raziskavi, ki jo je koordinirala prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, je sodelovalo precej zdravnikov, z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani tudi prof. dr. Radovan Komel. Oba gosta bosta v pogovoru opisala raziskovalne rezultate in pomen projekta, ki ga bodo sodelujoči skušali nadaljevati v drugih projektih.
»Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo.« To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V projektu sodeluje tudi priznani hidrolog, strokovnjak za urejanje režimov voda, prof. dr. Mitja Brilly s Katedre za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V pogovoru pojasnjuje »navodila za rabo« sodobnega javnega urejanja režimov vode.
Varovanje naravnega okolja je dandanašnji precej samoumevna maksima, ki pa jo države že debeli dve desetletji institucionalno uresničujejo v protislovnih pogojih. Ločitev varstva naravnega okolja in varstva kulturne dediščine je idealna rešitev za ločevanje neločljivega, narave in kulture, saj se npr. slovenska podeželska krajina z gozdovi in strugami nekaterih rek danes precej razlikuje od tiste na istem ozemlju pred 150 leti. »Divje narave« namreč razen v posebej varovanih delih preprosto ni. Zato je oktobra 2014 sprejeta UNESCO-va »Firenška deklaracija« - Florence Declaration) med drugim poudarila neločljivost varstva naravne in kulturne dediščine. Predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU, geograf dr. Aleš Smrekar ima mnogo izkušenj z raziskovanjem načinov razumevanja in varovanja naravnega okolja, med drugim je tudi osrednji zavodski koordinator tovrstnih mednarodnih raziskav. V pogovoru nam je razložil, zakaj in kako je razumevanje in poznavanje naravnega okolja prvi pogoj za njegovo varovanje. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat o javnih rečeh, točneje bo šlo za premislek o rabi javnega prostora v mestu, v tem primeru Ljubljane in njenih »večnih« gradbenih lukenj v samem mestnem središču. »Res Publica M« je januarja letos začeti poseg (intervencija) KUD Obrat v sestavi Stefana Doepnerja, Polonce Lovšin, Apolonije Šušteršič in Urške Jurman, slednja se nam bo pridružila v studiu. Opisala bo, kaj so s postavitvijo sporočil na zastavi podobnim transparentih hoteli sporočiti v neposredno okolico več kot 20 let starega gradbenega izkopa ob Masarykovi cesti blizu železniške postaje (večinski lastnik je MOL). Gre za iskanje izgubljene skupne rabe javnega prostora z mnogimi razsežnostmi. Pripravlja Goran Tenze.
Današnja gostja doc. dr. Marta Klanjšek Gunde (Kemijski inštitut; Lab. za spektroskopijo materialov) je fizičarka. Spomnila nas bo na pomembnost svetlobe, začetke njenih raziskav in začela prvega iz niza pogovorov, v katerih predstavljamo mavrico lastnosti svetlobe. Nanjo opozarja tudi UNESCO-va razglasitev 2015 za mednarodno leto svetlobe www.light2015.org). Ahmed Zewail, Nobelovec za kemijo v letu 1999 je ob tem nekje povedal: »Civilizacija ne bi obstajala brez svetlobe; svetlobe Sonca in svetlobe laserjev, ki so postali pomemben del našega vsakdana. Mednarodno leto svetlobe bo zagotovo povečalo ozaveščanje o teh pomembnih odkritjih in povečalo vednost o njih ter o široki prisotnosti tehnologij, povezanih s svetlobo, ki znatno prispevajo k svetovnem trgu«. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat ne bomo predstavili znanstvenega, temveč logično spoznanje. To je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj znanstvenih metod kot poti do znanstvenih spoznanj. Za vsem skupaj je namreč ustrezna raziskovalna infrastruktura, ki ni le snovna, v laboratorijski opremi na primer, temveč tudi institucionalna in ne nazadnje etična. Zato je nedavna objava izjemno visokih honorarjev akademikov iz javnega sektorja, ki so zdaj politiki, izzvala tako ogorčenje kolegov, ki jih v tej vlogi plačujejo le na podlagi uspešnosti na razpisih za projekte in programe. Ne gre za zavist, temveč strukturno laž sistema, ki počasi tone. Tako je nastala peticija »Previsoki avtorski honorarji«; sooblikovala jo je današnja gostja z Morske biološke postaje v Piranu (NIB), dr. Ana Rotter, ki bo v pogovoru opisala razsežnosti »akademskega kastnega sistema«, kakor ga poimenujejo v peticiji. Pogovor z njo je pripravil Goran Tenze.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti v teh dneh hkrati cvetijo tri rastline iz tropskega pasu. Pijače iz njihovih sestavin niso neznane: kokakola, kava in kakav. Rastline, ki zdaj cvetijo v veliki topli gredi na Ižanski cesti, pa se imenujejo Cola (rod približno 125 vrst visokih dreves iz družine slezenovk, ki rastejo zlasti v Afriki), kavovec (Coffea, zimzeleno drevo ali grm, izhaja iz Etiopije), iz katerega pripravljajo kavo, in kakavovec (Theobroma cacao). Sodelavka v Vrtu, mag. Blanka Ravnjak, je v pogovoru opisala vse 3 rastline, ki si jih lahko še teden ali dva ogledate med cvetenjem. Pogovor je pripravil Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na primeru nedavne predstavitve »Terminološkega slovarja avtomatike« govorimo o pomembnosti in vlogi strokovnih slovarjev, ki šele z dogovorjeno dostopno terminologijo postanejo zadostni pogoj obstoja zrele znanstvene ali tehniške discipline. Ta slovar je izšel pri založbi ZRC-SAZU, pri njegovi izdelavi pa sta v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Društva avtomatikov Slovenije kot avtorja in osrednja koordinatorja številčne ekipe sodelovala današnja gosta, terminografska urednica, tudi vodja omenjene sekcije, dr. Mojca Žagar Karer in zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rihard Karba. Pripravlja Goran Tenze.
Tema »Med evolucionizmom in kreacionizmom«, danes služi kot lep primer hipoteze, da so človekova spoznanja rezultat neprestanih dogovorov. Kako si drugače razlagati moč in vpliv izobraženih ljudi, ki svojo energijo vlagajo v zanikanje osnovne postavke Darwinovega odkritja o razvoju vrst (izvorno brez človeka) s prilagajanjem okolju. Naš nekdanji sodelavec, pokojni prof. dr. Miroslav Kališnik, nam je še za časa življenja, (1927 - 2009), poslal prispevek, v katerem je v oddaji sam razmišljal o tem sodobnem nasprotju v modernem svetu. Pripravlja Goran Tenze.
V Vailu poteka svetovno prvenstvo v smučanju, zato se bomo tokrat vnovič obregnili v zaželeni spoj temeljnih in aplikativnih raziskav. Točneje, v nastanek in zgodovino smuči CARVING, ki že dolgo samoumevno kraljujejo na tekmovalnih in turističnih pistah. V okviru tovarne ELAN je pred desetletji pri vzpostavitvi njihove izdelave sodeloval dipl. ing. fizike Jurij Franko. V pogovoru se mu je pridružil njegov kasnejši sopotnik, elektroinženir dr. Bojan Nemec z IJS. Govorila sta o zgodovini nastajanja smučke s »poudarjenim stranskim lokom«. Pripravlja Goran Tenze.
Izhodišče pogovora z gosti je trenutna istoimenska razstava v botaničnem vrtu v Ljubljani v organizaciji Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju, tamkajšnjega Muzejskega društva in prirodoslovnega muzeja Slovenije. Gostje, Martina Peljhan, prof. dr. Mihael Brenčič in dr. Miha Jeršek, ki bodo osvetlili vlogo pred stoletji največjega mesta na Kranjskem in Idrije ter osrednjo vlogo rudnika živega srebra pri nastanku mesta (»srebrna voda« oziroma »živo srebro« se po grško imenuje »hydrargyos«) in zgodovino naravoslovja pri nas. Povezuje ŽIVO Goran Tenze.
"Raziskovalec dr.Borut Mavrič z Morske biološke postaje (NIB) v Piranu opisuje stanje tujerodnih vrst v Jadranu, posebej pri nas, ter vzroke in povode za vnos teh organizmov. Vnašanje in širjenje tujerodnih vrst sta ena glavnih groženj biodiverziteti na kopnem kot v morju. Raziskav tujerodnih vrst v morju je še premalo. Trenutno stanje v morju od Pirana do Ankarana pa ni slabo, invazivnih vrst ni toliko, da bi ogrožile obstoječi ekosistem. Pripravlja Goran Tenze.
Gostja je prof. dr. Spomenka Kobe, vodja K7-IJS, Odseka za nanostrukturne raziskave, ena od pobudnic podpisa sporazuma o sodelovanju s francoskim CNRS iz Nancyja pri skupnem laboratoriju LIA. Podpisali so ga pred tednom dni v prostorih inštituta v Ljubljani. Ta laboratorij »brez pregrad« bo združeval laboratorije univerz in inštitutov na različnih lokacijah raziskovalnih skupin IJS v Ljubljani in francoskega CNRS v Nancyju. Glavna raziskovalna tema novega laboratorija bodo kvazikristali (Nobelova nagrada za kemijo leta 2011) in kompleksne zlitine, da bi poiskali odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja, kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Pripravlja Goran Tenze.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Prvi letošnji pogovor je v znamenju "zrcal resničnosti". Gost, prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS v Ljubljani, je pred kratkim v samozaložbi izdal prvi del naslovne trilogije s posebnim naslovom "Slovence strižejo". Kot strokovnjak za umetno inteligenco je s skupino kolegov že dlje časa analiziral medijske prikaze vzrokov krize in predlogov za njeno reševanje. Rezultati, do katerih so prišli, so zanimivi, avtor jih je povzel v omenjenem delu, nakazujejo pa vzroke za zadostno utemeljitev naslova prvega dela trilogije z naslovom "Slovence strižejo". Pripravlja Goran Tenze. na fotografijo Matjaž Gams vir: http://dis.ijs.si/mezi/
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Gozd in njegov temeljni gradnik, les, sta eno od redkih slovenskih nacionalnih bogastev. Z njim in njegovimi različnimi vidiki se ukvarja precej ljudi, od prekupčevalcev lesa do raziskovalcev. Kot enega od redkih, ki se zavedajo razsežnosti te vrednosti, bomo tokrat spoznali doc. dr. Toma Levaniča, vodjo Odseka za prirastoslovje in gojenje gozda na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Posebej se sogovornik ukvarja z dendrokronologijo, v Mariboru je predaval tudi dendroekologijo, je docent na ljubljanski Biotehniški fakulteti, sodeloval in usklajeval pa je že nekaj mednarodnih raziskovalnih projektov. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako usmerjati to, čemur popularno rečemo »celična tovarna«, je v veliki meri odvisno od razumevanja procesov. Biotehnologi nam kažejo načine in poti, kako bi lahko človek vplival na potek in končni izdelek celične reprodukcije. Na Odseku za molekularne in biomedicinske znanosti na IJS je skupina raziskovalcev odkrila nov pristop za izdelavo »kompleksnih celičnih tovarn«. Trdijo, da pristop omogoča izbiranje poljubnih lastnosti omenjene celične tovarne. Kaj to pomeni, v pogovoru pojasnjuje gost, član odseka doc. dr. Uroš Petrovič. Pripravlja Goran Tenze.
Kdaj v naši civilizaciji ugasne sposobnost fantazijskih zamisli pri otroku? V projektu Moj sanjski stroj se trudijo, da sploh ne. Ena od dejavnosti v okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na IJS je tudi vodenje slovenskega dela tega mednarodnega podviga, v katerem srednješolci skupaj z odraslimi gradijo zamišljene naprave najmlajših. Projekt pri nas vodi Mihajela Črnko, ki jo gostimo v našem studiu. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov