Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu.
FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih
VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
671 epizod
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu.
FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih
VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
V Hiši eksperimentov v glavnem mestu je od sredine meseca na ogled novi primer eksperimenta (v naslovu). Leto dni približno so trajale priprave, pogovori in izgradnja modelnega žleba, v katerem voda odnaša drobni pesek in tako ustvarja predstavo učinkovanja tekoče vode na opornike mostu. Direktor HE dr.Miha Kos in prof.dr.Matjaž Mikoš, dekan FGG-UL pojasnjujeta, zakaj so se odločili za sodelovanje. Pripravlja Goran Tenze. https://vimeo.com/151894331 foto: Novi eksperiment "Tiha voda mostove dere", avtor Branko Čeak, Hiša eksperimentov
Ljubljansko barje je območje v državi, ki je skozi nekaj tisoč let doživelo razmeroma največ sprememb. Predvsem zaradi izsuševanja, pravi prof.dr.Boris Kryštufek, vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. To nestalnost »žive narave ljubljanskega barja« bodo v vitrini četrtletja prikazali konec januarja. Kaj bodo na tej občasni razstavi prikazali, in zakaj raziskovalci v sodobnem času za razliko od prvih zbiralcev izpred stoletij, sploh evidentirajo pretekle oblike življenja in ohranjajo »živo naravo« zdaj, v pogovoru z omenjenim gostom.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
V prvi letošnji oddaji se bomo obrnili v preteklo leto in ponudili izbor iz pogovorov z desetimi sogovorniki. Začeli bomo z "zrcali resničnosti", projektom raziskovalca z IJS, nadaljevali s tujerodnimi vrstami v severnem Jadranu, osnovami režima urejanja voda, akademskim kastnim sistemom, elektroporacijo kot pojavom in orodjem, nujnostjo biološke diverzitete za preživetje ekosistemov, obnovili bomo spomin na letos objavljeno študijo o najstarejših poslovnih zapisih v slovenskem jeziku, namenjenih Sigismondu, po domače Žigi Zoisu, sledili razvoju novih baterij in akumulatorjev in končali z inteligentnimi sistemi. Pripravlja Goran Tenze.
Kemijski inštitut iz Ljubljane je 18. decembra 2015 prvič vstopil v svet citatov druge najbolj vplivne znanstvene revije na svetu »Science«. V sodelovanju z vodjo francoskega omrežja za raziskave elektrokemije baterij in profesorjem na Collège de France v Parizu Jean-Marie Tarascon-om je njegov ljubljanski kolega Robert Dominko kot somentor v postdoktorski raziskavi skozi članek z naslovom »Vizualizacija kisikovih peroxo - dimerov v katodnih materialih z visoko energijsko gostoto«, znanstveni javnosti opisal laboratorijsko dokazano pot do občutno bolj zmogljivih Litij-ionskih akumulatorjev z do 50% višjo energijsko gostoto. Zato je doktor kemijskih znanosti z inštitutskega Laboratorija za elektrokemijo materialov tokrat spet gost v naši oddaji. foto dr.Robert Dominko vir Kemijski inštitut, LJ
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na začetku meseca je na FF v Ljubljani predaval dr.Janez Potočnik, od lani jeseni eden od vodij IRP (International Resource Panel), možganski trust UNEP(UN Environmental Program). Poleg IPCC in IPBES je Mednarodni panel za vire oziroma za analize upravljanja z njimi tretja najpomembnejša raziskovalna mreža OZN, ki se ji je doslej pridružilo dobrih 100 držav članic, med njimi tudi naša država. Bivši komisar Komisije EU za okolje je v prvem delu predavanja opisal ključne pogoje za razumevanje sprememb v upravljanju z viri in raziskovalna orodja s katerimi jih analizirajo v IRP. V sklepnem delu pa utemeljuje argumente za naslovno vprašanje, in ga uvede z orisom koncepta krožnega gospodarstva.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Vodja konservatorsko-restavratorske službe v NUK v Ljubljani dr. kemijskih znanosti Jasna Malešič je pretekli teden za vodenje raziskovalnih in konservatorsko-restavratorskih projektov ohranjanja in varovanje nestabilnega in ranljivega knjižničnega gradiva v NUK-ovih arhivskih fondih prejela priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije. V pogovoru pojasnjuje kaj preti arhivskim izvodom tiskov iz druge polovice 19. in prve polovice 20.stoletja, in kako se oddelek (vodi ga že 10 let), posveča trajnemu ohranjanju te vrste kulturne dediščine.
Sredi preteklega tedna je Nacionalni inštitut za biologijo poleg stavbe Biološkega središča pod Rožnikom v glavnem mestu z majhno slovesnostjo odprl novi raziskovalni rastlinjak (450 m2). Z njim NIB dobiva ustrezno delovno okolje za biološke in biotehnološke raziskave in analize v nadzorovanih pogojih. Na predstavitvi so poudarili nove sinergije znanj, ki bodo izrazite v sodelovanju tamkajšnega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo z Botaničnim vrtom Biotehniške fakultete Univerze v LJ. O teh sinergijah spregovorijo, vodja vrta, sicer najstarejše slovenske akademske ustanove, dr. Jože Bavcon s kolegico mag. Blanko Ravnjak, z opisom pridobitev za NIB pa ju dopolnjuje prof. dr. Maja Ravnikar, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, ki je s to infrastrukturno pridobitvijo uresničil svoje dolgoletne potrebe. Oddajo pripravlja Goran Tenze.
Kako v Evropski uniji vedno bolj nastaja demokratični primanjkljaj, kakšen je in zakaj? Mednarodni raziskovalni projekt “Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja interesnih skupin v Evropi ” (pri nas ga izvaja Center za politološke raziskave na FDV Univerze v Ljubljani v sodelovanju s sodelavci z univerz v Antwerpnu, Newcastlu, Utrechtu, Gothenburgu in Stuttgartu) se pri odgovarjanju na ta vprašanja osredotoča na pojasnjevanje, kako organizacijske značilnosti in nacionalni dejavniki vplivajo na nastanek, razvoj in značilnosti interesnih skupin v Evropi ter s tem tudi na pačenje interesnega predstavništva na ravni Evropske unije. Gostja oddaje je vodja tega raziskovalnega središča prof. dr. Danica Fink-Hafner.
Večina sodobnikov se strinja, da je družba v kateri živijo kompleksna. Poti za razumevanje in načine sobivanja te lastnosti so raznolike, a ena od njih je gotovo preverjanje, ki ji rečemo evalvacija. Če preverjamo javne politike, se temu reče evalvacija javnih politik. Kako je z njimi pri nas, ve mag.Bojan Radej, predsednik »Slovenskega društva evalvatorjev«. Koliko se je tozadevno pri nas spremenilo od konca prejšnega desetletja, torej po začetku delovanja tega čemur pravimo kriza, ponujamo v pogovoru, ki je z njim nastal l.2009 ob pobudi društva vladi. Objavljamo ga za razumevanje globine sprememb skozi čas. foto mag.Bojan Radej vir commons wikimedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bojan_Radej_2015.jpg
Ob sklepu evropskega meseca kibernetske varnosti - oktobra - gostimo vodjo SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team), nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Gorazda Božiča in dr. Mateja Kovačiča, strokovnjaka za vprašanja nadzora in zasebnosti v informacijski družbi s Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnmologij na IJS. Povzela bosta ključna trenutna znanja in informacije o zlorabah elektronskih komunikacijskih sredstev ter kako se z njimi soočati.
Sredi oktobra je Kemijski inštitut v LJ pripravil novinarsko predstavitev obnovljenih in pridobljenih prostorov (selitev FKKT v novo stavbo)). Nove, večje prostore je dobil tudi njihov Center za validacijske tehnologije in analitiko. Od 2014 ga vodi dr.Samo Andrenšek (prej vodja oddelka Razvoj analitike farmacevtskih učinkovin v LEK-ovem razvojnem centru v Mengšu). V pogovoru je opisal njihovo delo. Na sliki: Samo Andrenšek © G.Tenze
Gost je vodja odseka E9 (Inteligentni sistemi) na IJS prof.dr.Matjaž Gams. Je eden osrednjih organizatorjev pravkar minule že 18.mednarodne multikonference Informacijska družba 2015, ki je potekala od konca septembra do minule srede v Ljubljani. Tokratni osrednji okvir skoraj 300 predavanj, okroglih miz, in soočanj je soočil plodne debate o inteligentnih in računalniških sistemih v praktično vseh segmentih sodobnega življenja od umetne inteligence, rudarjenja podatkov, strojnega učenja do pomena inteligentnih sistemov za Slovenijo.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Na odmevnem mednarodnem tekmovanju iGEM – International Genetically Engineered Machine competition – na MIT-u v Bostonu konec septembra je ekipa osmih slovenskih gimnazijcev iz sedmih gimnazij nadaljevala uspehe študentskih predhodnic z mentorjem prof. dr. Romanom Jeralo. Tokratni mentor, dr. Albin Pintar, tudi s Kemijskega inštituta, bo s kolegico dr. Marino Klemenčič (UL – FKKT), specialistko za sintezno biologijo, osvetlil, zakaj je žirija podelila zlato priznanje kot najboljši srednješolski ekipi za opis reprogramiranja bakterije, ki proizvaja biobutanol – po kemičnem ustroju podoben bencinu –, s katerim bi lahko v obstoječih motorjih z notranjim izgorevanjem uporabljali ta obetavni nadomestek naftnih derivatov. Pripravlja Goran Tenze.
Evropa je domovina industrijske revolucije. V okviru letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine (osrednja tema v SLO je »praznovanja«) je podtema DEKD 2015 industrijska in tehniška dediščina. Gre sicer za osrednjo letošnjo skupno temo DEKT 2015 v 32 evropskih državah. O tej pomembni sledi evropske dediščine in o tem, kako jo vrednotimo pri nas, bosta spregovorila direktorica Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri Natalija Polenec in dr. Orest Jarh, predsedniko Sekcije za tehniško dediščino pri Skupnosti muzejev Slovenije in nekdanji direktor TMS.
Metodologija je veda, novinarstvo pa veščina, ki znanstvena spoznanja prevede v večini razumljiv jezik, je na predstavitvi knjige »Metode raziskovanja v družbenih vedah« dr. Mojce Vizjak Pavšič poudaril avtor dela »Omrežje moči …«, novinar dr. Ali Žerdin. Avtorica v pogovoru pojasnjuje tri desetletja svojega sledenja razvoju matematičnih metod v statistiki (meritve lastnosti posamičnih enot) do analiz omrežij pri nas in v svetu. Te so tudi zaradi vse bolj zmogljivih računalnikov omogočile merjenje odnosov med enotami oz. omrežji (zakonitostmi v podatkih). Bolj znan primer rezultata teh metod so npr. infografike.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov, inovativen in poceni postopek za pridobivanje nanoceluloze. Gre za biopolimer (lesna masa npr.), ki pa ima izjemne mehanske lastnosti (5x lažja in 5x močnejša od jekla npr.) Postopek je znotraj Evropske unije že patentiran. Vodja projekta nanoceluloze iz Lab. za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Matjaž Kunaver pojasnjuje osrednje lastnosti in možnosti rabe nanoceluloze. Pripravlja Goran Tenze.
Neveljaven email naslov