Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova je bila izzvana, javno spregovoriti o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Bodoči učiteljici so podporo izkazali tako na osnovni šoli kot na mariborski univerzi in izpostavili, da osebne lastnosti ne smejo biti kriterij za vrednotenje strokovnega dela; mednje spadata tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta. Sogovornica pravi, da jo napadi nestrpnežev bolijo; sporoča, da je močna, a opozarja, da veliko mladih LGBT+ oziroma spolno nebinarnih oseb zaradi pritiskov družbe živi v veliki stiski in celo stori samomor.
225 epizod
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
Magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova je bila izzvana, javno spregovoriti o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Bodoči učiteljici so podporo izkazali tako na osnovni šoli kot na mariborski univerzi in izpostavili, da osebne lastnosti ne smejo biti kriterij za vrednotenje strokovnega dela; mednje spadata tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta. Sogovornica pravi, da jo napadi nestrpnežev bolijo; sporoča, da je močna, a opozarja, da veliko mladih LGBT+ oziroma spolno nebinarnih oseb zaradi pritiskov družbe živi v veliki stiski in celo stori samomor.
V Društvu starodobnih vozil rojaka Janeza Puha v Juršincih se pripravljajo na evropsko srečanje Puhovih vozil in slovesno otvoritev novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja v rojstnem Sakušaku. Dogajalo se bo v soboto, 25. junija 2022 od 9. ure naprej.
V tokratni oddaji z naslovom ODVISNOSTI OD DROG bomo zavrteli posnetek okrogle mize, ki smo jo posneli ob koncu leta 2003 v Dijaškem domu Maribor. Sodelovali so: zdravnik psihiater dr.Andrej Pišec, dr.Milan Krek – takratni vodja urada za droge v Republiki Sloveniji, psiholog Drago Perger, psihiater in nekdanji državnozborski poslanec dr.Janko Predan iz Slovenske Bistrice, katoliški duhovnik pater dr.Karel Gržan, vzgojitelji Lučka Šantl, dr.Olga Dečman in Ivan Sagadin, logoterapevtka dr.Zdenka Zalokar in kriminalistični inšpektor Stanislav Ivanuša. Kako torej stopiti nasproti mladim, ki so se ujeli v te zoprne pajkove mreže drog…
Gost oddaje je dr. Tomaž Čas, čigar poklicno življenje je že več kot pol stoletja aktivno povezano najprej s slovensko milico, danes policijo in aktualnim vodenjem Zveze policijskih veteranskih društev Sever Slovenije. Pogovor začenjamo s pogledom na leto 1972, ko je bil kot mladi miličnik v Radljah ob Dravi skupaj s kolegom ena prvih priča vdora oborožene emigrantske skupine v tedanjo Jugoslavijo.
V oddaji smo se z gosti – Tanjo Vreš, Natašo Konec in Robertom Kerežijem - pomudili ob 30. obletnici delovanja Igroteke, knjižničnih enot Knjižnica Nova vas in Pionirska knjižnica Nova vas ter Knjižničnega cikla Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Torkove večere občasno namenjamo tudi potopisnim pogovorom – tokrat križarimo. Naša gostja je Mariborčanka Nina Heric, ki si je z delom na križarkah služila kruh kar sedem let. Prepričana je, da sta življenje in delo na ladji svojevrstni doživetji.
Petdnevno aprilsko dogajanje je sklenil pogovor o predstavnikih pohorskega rodu Glaser /Glazer, ki je v 19. in 20. stoletju dal vrsto izjemnih osebnosti znanstvenega, kulturnega in verskega življenja. O župniku in organizatorju Marku Glaserju, literarnem zgodovinarju in prvem slovenskem indologu dr. Karolu Glaserju, bibliotekarju in pesniku Janku Glazerju in njegovi hčerki literarni zgodovinarki, pesnici in prevajalki Alenki Glazer so spregovoril dr. Vlasta Stavbar - Domoznanski oddelek Univerzitetne knjižnice Maribor, Majda Strašek Januš, prof. - Katoliško društvo dr. Antona Murka Hoče – Slivnica, mag. Lilijana Urlep - Nadškofijski arhiv Maribor in dr. Sebastijan Valentan, Župnija Sv. Petra pri Mariboru. Oddajo je posnel Simon Spreitzer, pogovor pa povezoval Stane Kocutar.
Tokratna pogovorna oddaja Poglobljeno je namenjena zelo aktualni temi – medgeneracijskemu dialogu s posebnim poudarkom na skrbi za starejše. Oddaja se dogaja v Gornji Savinjski dolini na domovanju patra dr.Karla Gržana. Ob njem v pogovoru sodelujejo še: zaslužna profesorica Univerze v Mariboru dr.Jana Goriup – tudi predstojnica Katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europea in dve študentki te usmeritve, torej socialne gerontologije: Matina Piskar iz Motnika in Mihalela Kežman iz Brežic. Tehničmna realizacija: Simon Spreitzer.
Tokratna (3.5.2022) pogovorna oddaja Poglobljeno je namenjena zelo aktualni temi – medgeneracijskemu dialogu s posebnim poudarkom na skrbi za starejše. Oddaja se dogaja v Gornji Savinjski dolini na domovanju patra dr.Karla Gržana. Ob njem v pogovoru sodelujejo še: zaslužna profesorica Univerze v Mariboru dr.Jana Goriup – tudi predstojnica Katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europea in dve študentki te usmeritve, torej socialne gerontologije: Matina Piskar iz Motnika in Mihalela Kežman iz Brežic. Tehničmna realizacija: Simon Spreitzer. Avtor oddaje: Tone Petelinšek.
Rotary klub Maribor v letošnjem letu izrisuje 30 let ponovne ustanovitve. Po tistem, ko je začetek druge svetovne vojne opravil z delom predvojnega kluba, se njegovo delovanje v pogojih povojne vladavine pri nas ni moglo obnoviti. V oddaji bomo skupaj z nekdanjim članom in vestnim kronistom dr. Božidarjem Hribenikom, zgodovinarjem mag. Borisom Hajdinjakom in aktualnim predsednikom Matejem Kolencem spoznali del zgodovine in aktualnega utripa. Sicer pa se v klubu pripravljajo na slovesnost ob jubileju, ki bo v soboto 7. maja 2022 ob 19.30 uri, ko bo v mariborski unionski dvorani nastopil mednarodni rotarijski orkester.
Naslov večerne oddaje Poglobljeno, ki je nastala na domačiji čebelarja in apiterapevta Karla Vogrinčiča v Močni pri Lenartu, je duhovni in sociokulturni vidiki čebelarstva. Ob gostitelju so sodelovali še: ekološki čebelarski mojster Ivan Bračko, biodinamična čebelarja Branka in Zlatko Partlič in apietnologinja Saša Zrelec.
Naslov (tokratne – 19.4.2022) oddaje Poglobljeno, ki je nastala na domačiji čebelarja in apiterapevta Karla Vogrinčiča v Močni pri Lenartu, je duhovni in sociokulturni vidiki čebelarstva. Ob gostitelju sodelujejo še: ekološki čebelarski mojster Ivan Bračko iz Maribora, biodinamična čebelarja Branka in Zlatko Partlič – Mariborčana, ki pa že nekaj let živita in čebelarita v Nemčiji v bližini Bodenskega jezera in apietnologinja Saša Zrelec – proučevalka duhovne sporočilnosti panjskih končnic in čebelarka. Torej, o čebelah kot izjemnem božjem daru in mojstrovini narave – v oddaji, ki jo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija - tonski mojster Tomaž Pirš.
V oddaji smo gostili prof. dr. Nado Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili smo se ob njeni monografiji o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v Severni Ameriki. Delo govori o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku.
Naša gosta sta bila Nina Jazbec in Darjo Vuk, štajersko-primorska naveza na lovu za neznanim. Kot pravita, so ju želja po potovanju, prebujanju ob sončnem vzhodu, učenje na vsakem koraku, preizkušanje lastnih meja in okušanje svobode odpeljali do Kirgizije in še dlje.
Ob rojstnem dnevu generala in pesnika Rudolfa Maistra smo predstavili projekt Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je povezal 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov. Nastala je spletna stran – Maistrova pot, ki povezuje kraje, kjer je Rudolf Maister živel in deloval.
V slovenskem čebelarstvu je vse nared za sobotno akcijo sajenja medovitih rastlin. Letos nekaj tisoč, do leta 2030 pa dva milijona posajenih medoviti rastlin naj bi dolgoročno koristilo čebelam in drugim ogroženim vrstam žuželk. O tem, ter drugih dilemah te dejavnosti smo z gosti govorili v tokratni oddaji Poglobljeno.
Upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič je ženska s hudo, neozdravljivo boleznijo in močno voljo. Zaveda pa se, da ta ne bo dovolj, ko bo popolnoma odvisna od pomoči drugih. Zato si prizadeva za pravico do prostovoljne smrti, evtanazije s privolitvijo in pomočjo. Svojo bo uresničila v tujini, želi pa si, da bi uzakonili možnost dostojne smrti v domačem okolju za vse tiste, ki želijo imeti možnost izbire. O tem bo spregovorila v oddaji, črpa tudi iz knjige o njenem življenju – Sam bog naj jo bere.
Gosta oddaje Poglobljeno sta bil Nina Jazbec in Darjo Vuk, štajersko-primorska naveza na lovu za neznanim. Kot pravita, ju je želja po potovanju, zbujanju ob sončnem vzhodu, učenje na vsakem koraku, preizkušanje lastnih meja in okušanje svobode … odpeljalo vse do Kirgizije in še dlje. Kako? Z 28 let starim terencem Defenderjem sta se podala na večmesečno epsko avanturo proti vzhodu.
Letošnje leto prinaša nekaj pomembnih okroglih obletnic povezanih s preteklostjo gojenja vinske trte in vinarstva na Štajerskem. O aktualnih izzivih vinogradniške dejavnosti in stroke bosta v oddaji Poglobljeno spregovorila dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in Roman Štabuc s Kmetijsko – gozdarskega zavoda Maribor.
Tokratno oddajo POGLOBLJENO namenjamo našim skupnim razmislekom o tem, kako nas naš materni jezik definira kot ljudi, kot posameznike in kako nas konstituira kot širšo sociokulturno skupnost, tudi kot narod. Oddajo smo posneli z magisterskimi študenti oddelka za prevodoslovlje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Z njimi smo bili pri predmetu SLOVENSKI JEZIK V AVDIOVIZUALNIH MEDIJIH katerega nosilka je prof.dr.Alanka Valh Lopert, ki se sicer veliko ukvarja z močjo in statusom besede v elektronskih medijih, predvsem na radiu…Realizatorka oddaje je bila študentka Noa Vilčnik iz Maribora, ob njej pa so pri projektu sodelovali še študentje iz različnih slovenskih krajev: Marko Bajs iz Lendave, Jasna Vidinič iz Vitanja, Giovanna Gabriela Klarič iz Majšperka, Barbara Gabrovec iz Desternika, Tjaša Vovko iz Slovenskih Konjic, Lina Pečovnik iz Šmartna na Pohorju, Tim Bešić iz Maribora in Anemari Pušnik iz Kristan Vrha… Oddajo je tehnično reraliziral Simon Spreitzer, pripravil in vodil pa Tone Petelinšek.
Romsko naselje Pušča pri Murski Soboti je nastalo okoli leta 1910 in se po zanimivi razvojni poti prebilo do današnjega časa, v katerem se mu obetajo nove razvojne možnosti. Prelomno obdobje v razvoju je nastopilo leta 1962, ko so v Pušči odprli romski vrtec. To je bil zanesljivo prvi romski vrtec v takratni Jugoslaviji, skoraj gotovo pa tudi prvi v Evropi. V oddaji gostimo Vero Flisar, prvo vzgojiteljico v tem vrtcu in Darka Rudaša, romskega svetnika Mestne občine Murska Sobota, ki s sokrajani pomembno sooblikuje utrip Pušče. Z njima se je pogovarjal Stane Kocutar Foto: Obisk otrok iz vrtca v Pušči pri vrstnikih v vrtcu Štefana Kovača v Murski Soboti, v pustnem času leta 1963. Vir: osebni arhiv Vere Flisar
Neveljaven email naslov