Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Potrebno je prepoznati bolečino,” svetuje Sandi Češko, lastnik Studia Moderna. Kako v gospodarski krizi in upravljalsko apatični državi narediti preboj? Nekaj receptov avtorjev slovenskih poslovnih uspešnic …
Boštjan Troha se je pred slabimi desetimi leti odločil, da bo zapustil službo v enem izmed velikih računalniških podjetij. Skupaj s kolegi je ustanovil podjetje ZootFly. “Ukvarjamo se s produkcijo video iger, uspelo nam je hobi spraviti v posel.” Troha je kritičen do slovenskega okolja, predvsem do politikov. “Do davkoplačevalcev je žaljivo, kaj se dogaja. V gospodarstvu bi takšni ljudje izgubili službo. Vse skupaj slabo vpliva na podjetniške priložnosti.”
Ni prostora za “pušije”
S podjetniško in siceršnjo klimo v Sloveniji ni najbolj zadovoljen niti Andraž Tori, soustanovitelj uspešnega podjetja Zemanta, ki sodeluje celo s spletnim velikanom Googlom. “Nekateri zakoni so v zadnjem času celo poslabšali razmere. Nov zakon o gospodarskih družbah na primer celo prepoveduje neuspeh, kar je za podjetnike precejšnja neumnost. Upanje pa prihaja »od spodaj«, mladi podjetniki so vedno bolj prilagodljivi in polni idej. To je upanje za nove preboje.”
Tori pravi, da je potrebno biti odprt v svet in izkoristiti vsako priložnost za izkušnje v tujini. “Naše podjetje za zdaj ostaja v Ljubljani, kjer se trudimo ustvarjati odprto mednarodno klimo, angažirali smo tudi ruskega in ameriškega inženirja.”
Kot pravi mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, brez samoiniciativnosti in angažiranosti že med študijem ne gre. Študentom je povedal anekdoto, kako se je tudi njegova generacija študentov računalništva norčevala iz zagretežev v prvih vrstah … »”ekli smo, to so »pušiji«, ampak to ni res. Priložnost je treba izkoristi že v mladih letih, zakaj bi čakali, da nas drugi prehitijo. Mi se trudimo pomagati po najboljših močeh.”
Kako v službo k najbogatejšemu Slovencu?
Globalna pa je zgodba o uspehu podjetja Studio Moderna, ki je svoj uspeh s pomočjo televizijske prodaje začelo že pred slabimi 20 leti. Kot pravi lastnik Sandi Češko, tudi najbogatejši Slovenec, so pri širjenju njihove dejavnosti ključno vlogo odigrale informacijske tehnologije. “Znanje je izjemnega pomena. V vseh podjetjih imamo svoje bolečine, ki nam jih lahko pomagajo lajšati ravno mladi. S pravo idejo nam lahko ponudijo rešitev, to je najboljša pot za uspeh.”
Sandi Češko je povedal tudi zanimiv primer. Na razpisu za delovno mesto so zavrnili kandidata, ki ga niso videli kot nekoga, ki bi jim lahko pomagal pri povečevanju dobička. Pa kandidat ni odnehal in je poskusil z drugačno strategijo. “Ogledal si je javno objavljene fotografije našega klicnega centra iz katerih je razbral naše pomanjkljivosti. Naredil je kratko analizo in si z njo priboril ponovno srečanje z vodilnimi v našem podjetju. Potrebno je biti inovativen pri ustvarjanju in pri prodaji idej.”
Mlada generacija vs. politiki
Boštjan Troha iz podjetja ZootFly, ki bo na področju računalniških igric sodelovalo celo s Hoolywoodom pa poudarja, da v Sloveniji še vedno nismo vajeni predano delati stvari in biti popolnoma pri projektu, tudi do večera, če je potrebno.
“Filozofija, da imaš celo življenje le eno službo, ne funkcionira več. To je mislim da jasno vsem mladim, politikom pa očitno ne. Upam, da bo mlada generacija čim prej izrinila ljudi, ki se zdaj borijo za oblast!”
Kako do preboja?
Prejšnji teden se je pod geslom “Prebojniki, pokažite se” začel Imagine cup. Gre za mednarodno tekmovanje na področju inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja, na katerem sodelujejo študentje z vsega sveta. Tudi mladi Slovenci so doslej svetu že predstavili nekaj naprednih idej.
Skupina mariborskih študentov, poimenovana 2ndSight, se je z rešitvijo, ki slepim in slabovidnim olajšuje uporabo pametnih telefonov, lani v New Yorku uvrstila med 18 najboljših ekip na svetu.
Študenti, ki želijo iti po njihovi poti, se lahko s svojo poslovno idejo prijavijo do 5. februarja, več informacij pa je na voljo tudi na spletni strani www.ImagineCup.si
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
“Potrebno je prepoznati bolečino,” svetuje Sandi Češko, lastnik Studia Moderna. Kako v gospodarski krizi in upravljalsko apatični državi narediti preboj? Nekaj receptov avtorjev slovenskih poslovnih uspešnic …
Boštjan Troha se je pred slabimi desetimi leti odločil, da bo zapustil službo v enem izmed velikih računalniških podjetij. Skupaj s kolegi je ustanovil podjetje ZootFly. “Ukvarjamo se s produkcijo video iger, uspelo nam je hobi spraviti v posel.” Troha je kritičen do slovenskega okolja, predvsem do politikov. “Do davkoplačevalcev je žaljivo, kaj se dogaja. V gospodarstvu bi takšni ljudje izgubili službo. Vse skupaj slabo vpliva na podjetniške priložnosti.”
Ni prostora za “pušije”
S podjetniško in siceršnjo klimo v Sloveniji ni najbolj zadovoljen niti Andraž Tori, soustanovitelj uspešnega podjetja Zemanta, ki sodeluje celo s spletnim velikanom Googlom. “Nekateri zakoni so v zadnjem času celo poslabšali razmere. Nov zakon o gospodarskih družbah na primer celo prepoveduje neuspeh, kar je za podjetnike precejšnja neumnost. Upanje pa prihaja »od spodaj«, mladi podjetniki so vedno bolj prilagodljivi in polni idej. To je upanje za nove preboje.”
Tori pravi, da je potrebno biti odprt v svet in izkoristiti vsako priložnost za izkušnje v tujini. “Naše podjetje za zdaj ostaja v Ljubljani, kjer se trudimo ustvarjati odprto mednarodno klimo, angažirali smo tudi ruskega in ameriškega inženirja.”
Kot pravi mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, brez samoiniciativnosti in angažiranosti že med študijem ne gre. Študentom je povedal anekdoto, kako se je tudi njegova generacija študentov računalništva norčevala iz zagretežev v prvih vrstah … »”ekli smo, to so »pušiji«, ampak to ni res. Priložnost je treba izkoristi že v mladih letih, zakaj bi čakali, da nas drugi prehitijo. Mi se trudimo pomagati po najboljših močeh.”
Kako v službo k najbogatejšemu Slovencu?
Globalna pa je zgodba o uspehu podjetja Studio Moderna, ki je svoj uspeh s pomočjo televizijske prodaje začelo že pred slabimi 20 leti. Kot pravi lastnik Sandi Češko, tudi najbogatejši Slovenec, so pri širjenju njihove dejavnosti ključno vlogo odigrale informacijske tehnologije. “Znanje je izjemnega pomena. V vseh podjetjih imamo svoje bolečine, ki nam jih lahko pomagajo lajšati ravno mladi. S pravo idejo nam lahko ponudijo rešitev, to je najboljša pot za uspeh.”
Sandi Češko je povedal tudi zanimiv primer. Na razpisu za delovno mesto so zavrnili kandidata, ki ga niso videli kot nekoga, ki bi jim lahko pomagal pri povečevanju dobička. Pa kandidat ni odnehal in je poskusil z drugačno strategijo. “Ogledal si je javno objavljene fotografije našega klicnega centra iz katerih je razbral naše pomanjkljivosti. Naredil je kratko analizo in si z njo priboril ponovno srečanje z vodilnimi v našem podjetju. Potrebno je biti inovativen pri ustvarjanju in pri prodaji idej.”
Mlada generacija vs. politiki
Boštjan Troha iz podjetja ZootFly, ki bo na področju računalniških igric sodelovalo celo s Hoolywoodom pa poudarja, da v Sloveniji še vedno nismo vajeni predano delati stvari in biti popolnoma pri projektu, tudi do večera, če je potrebno.
“Filozofija, da imaš celo življenje le eno službo, ne funkcionira več. To je mislim da jasno vsem mladim, politikom pa očitno ne. Upam, da bo mlada generacija čim prej izrinila ljudi, ki se zdaj borijo za oblast!”
Kako do preboja?
Prejšnji teden se je pod geslom “Prebojniki, pokažite se” začel Imagine cup. Gre za mednarodno tekmovanje na področju inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja, na katerem sodelujejo študentje z vsega sveta. Tudi mladi Slovenci so doslej svetu že predstavili nekaj naprednih idej.
Skupina mariborskih študentov, poimenovana 2ndSight, se je z rešitvijo, ki slepim in slabovidnim olajšuje uporabo pametnih telefonov, lani v New Yorku uvrstila med 18 najboljših ekip na svetu.
Študenti, ki želijo iti po njihovi poti, se lahko s svojo poslovno idejo prijavijo do 5. februarja, več informacij pa je na voljo tudi na spletni strani www.ImagineCup.si
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Pri nas namesto da bi delali z roko v roki, merimo mišice, kdo je boljši, kdo prispeva več k blagostanju družbe in kdo je kriv za nastalo krizo. Morda pa se bo zimzelen boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci končno končal. Ministrstvo za javno upravo napoveduje merjenje učinkovitosti v javnem sektorju in s tem tudi spremembo plačilnega sistema, v katerem bodo prizadevni nagrajeni, neučinkoviti pa sankcionirani. Če vas ob tem stiska panika, se ustavite in premislite, ali res ne bi mogli narediti več? Namreč, prostora za večjo delovno učinkovitost je bojda še dovolj. Tako pravi Branko Žibrat iz svetovalne agencije A.T. Kearny-ja, soavtor mednarodne študije, ki je pokazala, da so javni uslužbenci sami ocenili sebe izrazito samokritično v smislu, da bi lahko v delovnem času naredili več. A manjka jim vodstvo, ki bi znalo delo načrtovati tako, da bi lahko dosegli hitre in dobre rezultate.
Obalno-kraška regija ponuja najrazličnejše možnosti za gospodarski razvoj. Številne cilje so v tej regiji že dosegli tudi v okviru evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013, ki se v resnici končuje z letošnjim letom, so na Obali in Krasu z evropskimi sredstvi sofinancirali kar 200 projektov na področju energetike, infrastrukture, izobraževanja, raziskovanja, podjetništva, nevladnih organizacij, povezovanja naravnih in kulturnih potencialov in še bi lahko naštevali. Izpostavljamo nekaj evropskih projektov iz te regije.
“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.
Vsi govorimo o tem, kako potegniti voz slovenskega gospodarstva iz krize, a ob tem nihče ne pomisli, da imajo prav posebno moč za to, ženske. Podatki verodostojnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da so ravno panožni paradni konji in največji dobičkarji tista podjetja, kjer si v upravah vodstvene stolčke enakopravno razdelijo ženske in moški. To je logično, če samo pomislite, kako velik trg izgubite, če razumete le potrebe starejših belih moških. Tako se še vedno opisuje večji del ne samo slovenskega, ampak svetovnega menedžmenta. Koliko časa bomo še izgubljali priložnost za boljši jutri, morda samo zato, ker se bolje sliši “šef” kot pa “šefica”?
Skoraj deset let je že minilo odkar so pri Združenju Manager predstavili zadnja priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih menedžerjev v gospodarskih družbah. Revizija se je zdela smiselna, ker plače vodilnih še kar naprej burijo duhove tako v strokovni kot v širši javnosti.
Cilj kohezijske politike je boljše življenje ljudi v Evropski uniji! To je eno izmed sporočil evropske komisarke za regionalno politiko, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo, za katero pravi, da je že zdaj evropska zgodba o uspehu. Corina Creţu je prepričana, da bomo svoje ambicije uresničili tudi v novi finančni perspektivi. V Poslovnih krivuljah bomo govorili o našem koriščenju evropskih sredstev v iztekajočem programskem obdobju, o načrtovanih evropskih projektih, slišali pa boste tudi nekaj poudarkov iz pogovora z evropsko komisarko.
Odpravljamo se na trg, ki obožuje luksuzne izdelke in kjer besede kriza ne poznajo! Nekaj nerokometnih številk. Sicer niso tako sveže kot rokometne, a so zadnje, ki jih imamo. Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je v prvih 8ih mesecih lanskega leta znašala več kot 21 milijonov evrov. V tem obdobju je Slovenija v Katar izvozila za 5,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 15,5 milijonov evrov blaga, predvsem nafte. Čisto možno je, da bodo te številke v prihodnje bistveno drugačne.
V pogovoru z dr. Evo Boštjančič tokrat o tem, kako doseči zadovoljstvo oziroma zavzetost pri delu.
Od lanskega junija so cene nafte padle za dobrih 45% in trenutno kaže, da bodo načrpane količine v Savdski Arabiji ali Združenih državah Amerike še nekaj časa presegale povpraševanje. Zgodba o nafti skriva geostrateška razmerja med državami. Nizke cene pa po eni strani na kolena spravljajo države izvoznice nafte, zelo odvisne od prodaje tega energenta, po drugi strani pa koristijo svetovni porabi.
Leta 2050 bo na svetu več kot tretjina ljudi starejših od 65 let, število stoletnikov se bo podeseterilo. Na vsakem koraku bodo tisočkrat zmogljivejši računalniki, potreba po energiji se bo ob zdajšnji porabi podvojila, srednji razred Zemljanov se bo povečal za več kot poldrugo milijardo, po cestah bodo vozila avtonomna vozila, roboti pa bodo odločitve sprejemali s pomočjo čustev. Kako prihodnji razvoj sveta vidi avtor knjige Svet leta 2050 Nemec Ulrich Eberl, ki je v družbi Siemens odgovoren za komuniciranje inovacij, v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Te dni smo v Sloveniji dobili knjigo “Kako do službe?”, ki je sicer drugi tovrsten priročnik na našem trgu. Avtorica Tamara Guzelj, ki na kadrovskem področju deluje 15 let, pravi, da so stare metode iskanja zaposlitve postale popolnoma neučinkovite, zato se moramo izziva lotiti drugače.
Dobra strategija, ki je ne moremo uresničiti, ne obstaja. “To je kot pošast Loch Ness. Dobra strategija, ki jo le slabo izvajamo. To ni možno,” je prepričan profesor Roger Martin. V svojih člankih poudarja, da dobra strategija vključuje vse zaposlene. Je kratka, jasna in izvedljiva. Dobra strategija odgovarja na pet ključnih vprašanj. Kje lahko zmagamo, kje bomo delovali, kako bomo zmagali, kakšne sposobnosti potrebujemo in kateri menedžerski procesi so za to potrebni?
Podjetja so v krizi močno zmanjšala proračune za darila. Vendar pa se obdarovanje ne bi smeli odreči, še posebej, če je namen obdarovanja bit prijazen do nekoga in mu reč hvala za ves tvoj trud, opazil sem, kaj si v zadnjem letu naredil. O darilih, njihovem sporočilu in idejah v pogovoru z Lučko Peljhan, strokovnjakinjo za poslovno obdarovanje.
Predstavljajte si zajtrk prihodnosti: na kruh obogaten s fižolom namažete maslo in marmelado, zraven pa spijete proteinski šejk iz žuželk, mokarjev. Izboljšan kruh in napitek iz žuželk sta le dve izmed nagrajenih idej Biostartup vikenda Več kot hrana! Študenti različnih smeri, od ekonomije do humanistike in živilstva, so prvi konec tedna v novembru na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v devetih skupinah pod budnim nadzorom strokovno usposobljenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje. Kakšen inovativen poslovni potencial se skriva na področju prehranske industrije preverjamo v tokratnih poslovnih krivuljah.
Gojenje čmrljev, prevoz nevarnih odpadkov, večjezične knjige za otroke … to je le nekaj podjetniških idej, ki so jih mladi v minulih mesecih razvijali v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Zdaj so pripravljeni, pravijo, pripravljeni, da se poženejo na trg. V programu Podjetno v svet podjetništva se je do zdaj usposabljalo približno 700 mladih s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica jih zdaj ustvarja v svojem podjetju.
Podjetja v tuji lasti so pogosto boljši delodajalci kot slovenska podjetja, a jih javnost še vedno ne sprejema z naklonjenostjo. V zadnjih dneh smo spet veliko poslušali o tujih neposrednih naložbah, najprej na t. i. FDI Summitu (vrhu o tujih neposrednih naložbah) na Ekonomski fakulteti, nato še na podelitvi nagrad agencije SPIRIT zanajboljše tuje naložbenike. Nagrado so prejela štiri podjetja: Sumida Slovenija, Hofer trgovina, Elrad International ter Količevo Karton.
Neveljaven email naslov