“Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in  s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?

Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”

Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”

K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”

Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi,  ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).

Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti  Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”

OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu,  na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.