Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Adijo obvezno članstvo v OZS?

24.04.2012


Foto: flickr

Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in  s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?

Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”

Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”

K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”

Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi,  ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).

Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti  Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”

OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu,  na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Adijo obvezno članstvo v OZS?

24.04.2012


Foto: flickr

Kaj te pa stane ena kava na dan…vsi so jo lahko privoščimo…” S temi besedami je dejal Jani Ulaga, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice, ki se pripravlja na sredin referendum. Vprašanje, ki ga bo Obrtno-podjetniška zbornica postavila svojim 52.000 članom je: Ali podpirate obvezno članstvo in  s tem obvezno plačevanje članarine, da ali ne? Mi pa se sprašujemo v imenu obrtnikov, ali je članarina v višini od deset do 50 na mesec res primerljiva s kavo?

Obrtniki, ki smo jih poklicali po naključnem izboru, so sicer povedali svoja mnenja, ki so si bila nasprotujoča, a javno z glasom in imenom v eter niso želeli nastopiti. Zakaj, niso povedali. Le en, Boštjan Šifrar iz SIBO G, se je opogumil: “Glasoval bom ZA, saj se obrtniki tam srečujemo in uspešno poslovno sodelujemo. Zato bom glasoval ZA obvezno članarino. Je pa res, da informacije o jutrišnjem referendumu nisem prejel od Zbornice, temveč iz medijev.”

Referendum o obvezni članarini bodo na OZS izvedli na pobudo vlade, saj je v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da mora biti zbornični sistem povsod urejen na prostovoljni ravni, če se o tem na demokratičen način izrečejo njeni člani. A kljub temu Uroš Rožič, državni sekretar z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pravi: “Država se ne namerava vtikati v Zbornico. Vlada je le v eno izmed koalicijskih zavez zapisala, da želi, da, da imajoeti demokratično odločitev članov zbornice, na kakšen način želijo imeti urejeno članstvo.”

K temu pa Rožič dodaja: “Odločitev članov na jutrišnjem referendumu bo vlada rešpektirala, upam pa , da se bo referenduma udeležilo čim več članov zbornice.”

Pri večletnem preigravanju mnenj za ali proti obveznemu plačevanju članarin zbornici, je v oči tistih, ki nasprotujejo mesečni finančni obveznosti, ki znaša od 10 do 50 evrov, podatek o stroških za delovanje OZS. Ta je, denimo leta 2010 za svoje delovanje porabila štiri milijone, medtem ko je prejela dobrih šest milijonov evrov. Poleg tega je istega med tistimi,  ki obvezni članarini nasprotujejo, veliko prahu dvignila odpravnina nekdanjega generalnega sekretarja zbornice Viljema Pšeničnija (ta je znašala dobrih 250.00 evrov bruto).

Podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga je ob teh podatkih zamahnil z roko in dejal, da se ne zavedamo, kako pomembne dejavnosti  Zbornica izvaja in da ta koalicijska zaveza pomeni dolgoletno uresničitev, da se obrtniško javnost utiša: “Mislim, da je ukinitev obveznega članstva bolj želja nekaterih državnih struktur. Mi smo namreč močan sogovornik, močan socialni partner, ki združuje kar 52.000 malih gospodarskih subjektov.” Ulaga iz OZS nadaljuje, da “smo moteč faktor, ker jasno in glasno zahtevamo o d vlade, da dobimo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, poleg tega pa se brezkompromisno borimo za svoje pravice.”

OZS je po besedah Ulage kot nekakšen obrtniški sindikat, ki si je prizadeval dobro in pravočasno informirati svoje člane o referendumski nameri: “Informacijo smo objavili na spletu,  na vse naslove poslali zloženke z vabilom na referendum, poleg tega imamo tudi reviji Obrtnik in Podjetnik. Ampak če nekdo noče biti informiran, pač ni informiran.” K temu je Ulaga dodal, da upa, da se bo referenduma 25. aprila na območnih zbornicah OZS po vseh državi udeležilo čim večje število njihovih članov in da bodo rezultati referenduma pokazali, da se Slovenija zgleduje po zahodnih in ne vzhodnih državah. Namreč, le v slednjih je namreč članstvo v zbornicah neobvezno.


27.05.2024

Vodenje s posluhom: Romana Girandon

Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.


21.05.2024

Vodenje s posluhom: Jana Petek

Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."


13.05.2024

Vodenje s posluhom: Tom Fux

V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.


25.03.2024

Vodenje s posluhom: Medeja Lončar

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.


19.03.2024

Vodenje s posluhom: Jure Markič

Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.


11.03.2024

Vodenje s posluhom: Metka Svetlin

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.


05.03.2024

Tečajnica: Bitcoin blizu rekorda ali kaj sploh še ostane obveznicam

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?


30.01.2024

Vodenje s posluhom: Luka Renko

Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.


23.01.2024

Vodenje s posluhom: Boštjan Škufca Zaveršek

Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


16.01.2024

Vodenje s posluhom: Jana Krapež Trošt

Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


09.01.2024

Vodenje s posluhom: Srečko Šestan: Dogovor je treba izpolniti, tudi če padajo vile!

Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.


19.12.2023

Tečajnica: Letos v ospredju ameriške obveznice in tehnološka podjetja

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.


12.12.2023

Tečajnica: 12 kilogramov zlata je vedno zadostovalo za nakup meščanske hiše

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?


05.12.2023

Tečajnica: Trg kriptovalut volatilen tudi zaradi množice špekulantov

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist


27.11.2023

Tečajnica: Dolgoročno je smiseln nakup delnic evropskih podjetij

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja


21.11.2023

Tečajnica: Razmerje med delnicami in obveznicami v portfelju odvisno od starosti vlagatelja

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.


14.11.2023

Tečajnica: O pokojnini je treba razmišljati že na začetku poklicne poti

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?


07.11.2023

Tečajnica: Bolje eno dobro kot ducat slabih zavarovanj

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.


30.10.2023

Tečajnica: (Nes)pametno zadolževanje ali koliko nas stane limit?

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?


24.10.2023

Tečajnica: Čas je za donos pomembnejši od vloženih zneskov

Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.


Stran 1 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov