Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Pogovarjali smo se s strokovnjakom za množično financiranje, Joukom Ahvenainenom
“Množično financiranje številni povezujejo z določenimi platformami, kot sta na primer Kickstarter ali Indiegogo. Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
Tako nam termin, ki ga v angleščini poznamo z besedo “crowdfunding”, razloži Jouko Ahvenainen, ustanovitelj skupine Grow VC in strokovnjak za množično financiranje. “Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
“Trenutna regulativa v Evropi je, lahko rečem, staromodna, novi spletni modeli pa se razvijajo hitro, v hipu postanejo mednarodni, medtem ko zakonodaja na področju davkov večinoma ureja le lokalno raven.”
– Jouko Ahvenainen
V Evropski uniji poznamo določene direktive, ki že veljajo za področje množičnega financiranja, veliko pa danes postorijo tudi lokalni regulatorji. Tudi sicer je Evropska komisija počasi prepoznala množično financiranje kot nov, pomemben ekonomski model in zanj izdala poseben vodnik.
“Predvsem je pomembna transparentnost, da so investitorjem na voljo vse bistvene informacije. Pomembno je, da imamo nekakšno regulativo za platformo, na kateri se zbira denar. Pomembno pa je tudi zaupanje. Ljudje so bili včasih zelo skeptični, niso si na primer upali pustiti podatkov s kreditnih kartic na spletu. Pri investicijskih storitvah je seveda pomembna še identifikacijska vloga, navsezadnje gre za zahtevek, utemeljen na pravni podlagi, da poznate investitorja oziroma podjetje.
Pomembna je torej tako tradicionalna zakonodajna plat, vse bolj pa tudi družbena, to je zbuditi zaupanje z novimi komponentami – zaupanje gradimo s spletnimi profili, ugledom, ki ga podjetje ali posameznik uživa na spletu, in z mrežo poznanstev, denimo prek družbenih omrežij,” razlaga Jouko Ahvenainen, ki meni, da imajo od množičnega financiranja lahko koristi tako zagonska, mala in srednje velika podjetja kot tudi tista večja. “Velika podjetja lahko uporabljajo množično financiranje za določene projekte, da tako preverijo trg oziroma ali bi ljudje sodelovali pri financiranju določenega izdelka ali storitve.”
“Menim, da moramo v Evropski uniji dobiti nekakšen finančni oziroma podporni trg; zagonska ter mala in srednja velika podjetja morajo danes v Evropi namreč tekmovati z ameriškimi podjetji, ki imajo močan kapitalski trg.”
– Jouko Ahvenainen
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Pogovarjali smo se s strokovnjakom za množično financiranje, Joukom Ahvenainenom
“Množično financiranje številni povezujejo z določenimi platformami, kot sta na primer Kickstarter ali Indiegogo. Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
Tako nam termin, ki ga v angleščini poznamo z besedo “crowdfunding”, razloži Jouko Ahvenainen, ustanovitelj skupine Grow VC in strokovnjak za množično financiranje. “Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
“Trenutna regulativa v Evropi je, lahko rečem, staromodna, novi spletni modeli pa se razvijajo hitro, v hipu postanejo mednarodni, medtem ko zakonodaja na področju davkov večinoma ureja le lokalno raven.”
– Jouko Ahvenainen
V Evropski uniji poznamo določene direktive, ki že veljajo za področje množičnega financiranja, veliko pa danes postorijo tudi lokalni regulatorji. Tudi sicer je Evropska komisija počasi prepoznala množično financiranje kot nov, pomemben ekonomski model in zanj izdala poseben vodnik.
“Predvsem je pomembna transparentnost, da so investitorjem na voljo vse bistvene informacije. Pomembno je, da imamo nekakšno regulativo za platformo, na kateri se zbira denar. Pomembno pa je tudi zaupanje. Ljudje so bili včasih zelo skeptični, niso si na primer upali pustiti podatkov s kreditnih kartic na spletu. Pri investicijskih storitvah je seveda pomembna še identifikacijska vloga, navsezadnje gre za zahtevek, utemeljen na pravni podlagi, da poznate investitorja oziroma podjetje.
Pomembna je torej tako tradicionalna zakonodajna plat, vse bolj pa tudi družbena, to je zbuditi zaupanje z novimi komponentami – zaupanje gradimo s spletnimi profili, ugledom, ki ga podjetje ali posameznik uživa na spletu, in z mrežo poznanstev, denimo prek družbenih omrežij,” razlaga Jouko Ahvenainen, ki meni, da imajo od množičnega financiranja lahko koristi tako zagonska, mala in srednje velika podjetja kot tudi tista večja. “Velika podjetja lahko uporabljajo množično financiranje za določene projekte, da tako preverijo trg oziroma ali bi ljudje sodelovali pri financiranju določenega izdelka ali storitve.”
“Menim, da moramo v Evropski uniji dobiti nekakšen finančni oziroma podporni trg; zagonska ter mala in srednja velika podjetja morajo danes v Evropi namreč tekmovati z ameriškimi podjetji, ki imajo močan kapitalski trg.”
– Jouko Ahvenainen
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov