Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Pogovarjali smo se s strokovnjakom za množično financiranje, Joukom Ahvenainenom
“Množično financiranje številni povezujejo z določenimi platformami, kot sta na primer Kickstarter ali Indiegogo. Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
Tako nam termin, ki ga v angleščini poznamo z besedo “crowdfunding”, razloži Jouko Ahvenainen, ustanovitelj skupine Grow VC in strokovnjak za množično financiranje. “Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
“Trenutna regulativa v Evropi je, lahko rečem, staromodna, novi spletni modeli pa se razvijajo hitro, v hipu postanejo mednarodni, medtem ko zakonodaja na področju davkov večinoma ureja le lokalno raven.”
– Jouko Ahvenainen
V Evropski uniji poznamo določene direktive, ki že veljajo za področje množičnega financiranja, veliko pa danes postorijo tudi lokalni regulatorji. Tudi sicer je Evropska komisija počasi prepoznala množično financiranje kot nov, pomemben ekonomski model in zanj izdala poseben vodnik.
“Predvsem je pomembna transparentnost, da so investitorjem na voljo vse bistvene informacije. Pomembno je, da imamo nekakšno regulativo za platformo, na kateri se zbira denar. Pomembno pa je tudi zaupanje. Ljudje so bili včasih zelo skeptični, niso si na primer upali pustiti podatkov s kreditnih kartic na spletu. Pri investicijskih storitvah je seveda pomembna še identifikacijska vloga, navsezadnje gre za zahtevek, utemeljen na pravni podlagi, da poznate investitorja oziroma podjetje.
Pomembna je torej tako tradicionalna zakonodajna plat, vse bolj pa tudi družbena, to je zbuditi zaupanje z novimi komponentami – zaupanje gradimo s spletnimi profili, ugledom, ki ga podjetje ali posameznik uživa na spletu, in z mrežo poznanstev, denimo prek družbenih omrežij,” razlaga Jouko Ahvenainen, ki meni, da imajo od množičnega financiranja lahko koristi tako zagonska, mala in srednje velika podjetja kot tudi tista večja. “Velika podjetja lahko uporabljajo množično financiranje za določene projekte, da tako preverijo trg oziroma ali bi ljudje sodelovali pri financiranju določenega izdelka ali storitve.”
“Menim, da moramo v Evropski uniji dobiti nekakšen finančni oziroma podporni trg; zagonska ter mala in srednja velika podjetja morajo danes v Evropi namreč tekmovati z ameriškimi podjetji, ki imajo močan kapitalski trg.”
– Jouko Ahvenainen
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Pogovarjali smo se s strokovnjakom za množično financiranje, Joukom Ahvenainenom
“Množično financiranje številni povezujejo z določenimi platformami, kot sta na primer Kickstarter ali Indiegogo. Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
Tako nam termin, ki ga v angleščini poznamo z besedo “crowdfunding”, razloži Jouko Ahvenainen, ustanovitelj skupine Grow VC in strokovnjak za množično financiranje. “Po drugi strani pa se izraz množično financiranje zdaj uporablja tudi že za kapitalske naložbe in posojilne modele. V principu gre za to, da ljudi pripravimo do tega, da dajo majhne vložke, pretežno na spletu.”
“Trenutna regulativa v Evropi je, lahko rečem, staromodna, novi spletni modeli pa se razvijajo hitro, v hipu postanejo mednarodni, medtem ko zakonodaja na področju davkov večinoma ureja le lokalno raven.”
– Jouko Ahvenainen
V Evropski uniji poznamo določene direktive, ki že veljajo za področje množičnega financiranja, veliko pa danes postorijo tudi lokalni regulatorji. Tudi sicer je Evropska komisija počasi prepoznala množično financiranje kot nov, pomemben ekonomski model in zanj izdala poseben vodnik.
“Predvsem je pomembna transparentnost, da so investitorjem na voljo vse bistvene informacije. Pomembno je, da imamo nekakšno regulativo za platformo, na kateri se zbira denar. Pomembno pa je tudi zaupanje. Ljudje so bili včasih zelo skeptični, niso si na primer upali pustiti podatkov s kreditnih kartic na spletu. Pri investicijskih storitvah je seveda pomembna še identifikacijska vloga, navsezadnje gre za zahtevek, utemeljen na pravni podlagi, da poznate investitorja oziroma podjetje.
Pomembna je torej tako tradicionalna zakonodajna plat, vse bolj pa tudi družbena, to je zbuditi zaupanje z novimi komponentami – zaupanje gradimo s spletnimi profili, ugledom, ki ga podjetje ali posameznik uživa na spletu, in z mrežo poznanstev, denimo prek družbenih omrežij,” razlaga Jouko Ahvenainen, ki meni, da imajo od množičnega financiranja lahko koristi tako zagonska, mala in srednje velika podjetja kot tudi tista večja. “Velika podjetja lahko uporabljajo množično financiranje za določene projekte, da tako preverijo trg oziroma ali bi ljudje sodelovali pri financiranju določenega izdelka ali storitve.”
“Menim, da moramo v Evropski uniji dobiti nekakšen finančni oziroma podporni trg; zagonska ter mala in srednja velika podjetja morajo danes v Evropi namreč tekmovati z ameriškimi podjetji, ki imajo močan kapitalski trg.”
– Jouko Ahvenainen
Start-up podjetja danes niso več novost, tudi v Sloveniji poznamo tako zelo uspešne kot tudi nekoliko manj uspešne zgodbe, večkrat precenjene zaradi spletnih platform za sofinanciranje. Inovativni slovenski posamezniki in ekipe se sicer vedno bolj uspešno prebijajo na mednarodno podjetniško prizorišče, na svetovnih kapitalskih trgih zberejo že več 10 milijonov evrov. Kakšne so njihove izkušnje in nasveti?
Za uspeh pri prodoru na tuje trge so za podjetja poslovne informacije, ustrezno svetovanje in iskanje potencialnih partnerjev ključnega pomena. Slovenski poslovni klubi v tujini med drugim intenzivno pomagajo slovenskim podjetjem tudi pri pripravi poslovnih dogodkov in bilateralnih poslovnih srečanj. O tem, kako uspešni so pri svojem delu in kako se spopadajo s specifikami posameznih trgov se je z nekaterimi predstavniki pogovarjal Boris Žgajnar.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?
Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.
Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.
Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.
33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.
Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?
Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.
Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.
Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!
Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.
Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Neveljaven email naslov