Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Razbohotena avtomobilska industrija

20.09.2016

Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.

Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?

Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.

Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.

Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«

Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.

»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.

Kako pa je v Evropi?

V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«

Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.

Dvolični potrošniki

Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.

»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«

– Andrej Brglez


Poslovne krivulje

624 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Razbohotena avtomobilska industrija

20.09.2016

Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.

Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?

Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.

Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.

Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«

Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.

»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.

Kako pa je v Evropi?

V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«

Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.

Dvolični potrošniki

Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.

»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«

– Andrej Brglez


05.11.2024

Indeks S&P napoveduje zmago Kamale Harris, Wall Street Donalda Trumpa

Ameriški tehnološki velikani so po pričakovanjih v zadnjem četrtletju ustvarili višje dobičke od pričakovanih, a je borzni indeks NASDAQ v zadnjem tednu vseeno izgubil poldrugi odstotek. Dejstvo je, da tudi finančni trgi zdaj pričakujejo zlasti razplet ameriških predsedniških volitev. Ničelna stopnja inflacije v Sloveniji in nepričakovana rast največjega gospodarstva v Evropi sta bili tako po krivici kar nekoliko spregledani. Gost v finančnem komentarju je Tomaž Okorn, z multimedijskega centra RTV Slovenija .


27.05.2024

Vodenje s posluhom: Romana Girandon

Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.


21.05.2024

Vodenje s posluhom: Jana Petek

Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili."


13.05.2024

Vodenje s posluhom: Tom Fux

V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.


25.03.2024

Vodenje s posluhom: Medeja Lončar

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.


19.03.2024

Vodenje s posluhom: Jure Markič

Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.


11.03.2024

Vodenje s posluhom: Metka Svetlin

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.


05.03.2024

Tečajnica: Bitcoin blizu rekorda ali kaj sploh še ostane obveznicam

Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?


30.01.2024

Vodenje s posluhom: Luka Renko

Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.


23.01.2024

Vodenje s posluhom: Boštjan Škufca Zaveršek

Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


16.01.2024

Vodenje s posluhom: Jana Krapež Trošt

Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.


09.01.2024

Vodenje s posluhom: Srečko Šestan: Dogovor je treba izpolniti, tudi če padajo vile!

Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.


19.12.2023

Tečajnica: Letos v ospredju ameriške obveznice in tehnološka podjetja

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.


12.12.2023

Tečajnica: 12 kilogramov zlata je vedno zadostovalo za nakup meščanske hiše

Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?


05.12.2023

Tečajnica: Trg kriptovalut volatilen tudi zaradi množice špekulantov

Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist


27.11.2023

Tečajnica: Dolgoročno je smiseln nakup delnic evropskih podjetij

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja


21.11.2023

Tečajnica: Razmerje med delnicami in obveznicami v portfelju odvisno od starosti vlagatelja

Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.


14.11.2023

Tečajnica: O pokojnini je treba razmišljati že na začetku poklicne poti

V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?


07.11.2023

Tečajnica: Bolje eno dobro kot ducat slabih zavarovanj

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.


30.10.2023

Tečajnica: (Nes)pametno zadolževanje ali koliko nas stane limit?

Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?


Stran 1 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov