Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?
Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.
Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.
Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.
V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«
Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.
Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.
»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«
– Andrej Brglez
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?
Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.
Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.
Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.
V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«
Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.
Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.
»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«
– Andrej Brglez
Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.
V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.
Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.
Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.
Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.
Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Neveljaven email naslov