Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?
Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.
Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.
Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.
V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«
Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.
Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.
»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«
– Andrej Brglez
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Je zato boj med krilaticami o bolj zeleni in trajnostni mobilnosti in tradicionalnimi avtomobilskimi vzorci res boj med Davidom in Goljatom?
Smo v tednu mobilnosti, ko od vsepovsod odmevajo krilatice o trajnostnih načinih prevoza. Čeprav je Evropa vodilna v svetu po iskanju novih rešitev o tem, kako potovati čim bolj zeleno in bolj inovativno, je moč avtomobilske industrije ne glede na vse še vedno zelo velika. Avtomobilov je iz leta v leto več, za nameček so ti še večji, v njih pa v kolonah presedimo več časa.
Če se na delo vozite v eno smer pol ure, samo s tem v avtu presedite 13 dni na leto, če potrebujete v eno smer eno uro, vam ta vožnja odvzame 25 dni na leto. Če temu prištejete še druge opravke, ste v avtu več kot mesec na leto.
Marsikje po svetu, tudi v Evropi, je dolgotrajno čakanje v kolonah vsakdan voznikov. Tak primer je Los Angeles, mesto, kjer je za ceste in parkirne prostore namenjenih 70 odstotkov površin v mestu, »to je mesto, kjer povprečno na teden v avtomobilu preždiš od 10 do 12 ur,« pravi pisatelj in nekdanji novinar Dan Koeppel, ki se v Kaliforniji bori za več prostora, odmerjenega kolesarjem. V deželi neskončnih cest in prometa so avtomobilski giganti nekoč vzoren javni prevoz pospremili na smetišče zgodovine. »Večina Američanov še vedno ne razume, da je avtov preveč. V kolonah sedijo ves dan, sovražijo to, a še vedno tega ne povežejo s številom avtomobilov v prometu.«
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov. Leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
»Evropa vsako leto sprejme od 14 do 15 milijonov avtomobilov, v Sloveniji je osebnih avtomobilov nekaj več kot milijon,«je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kot pravi, bo naraščanje avtomobilov v prihodnje še posebej izrazito v razvijajočih se državah, ki so trenutno sredi podobnega motorizacije prebivalstva, kot je bil zahod v 70ih letih prejšnjega stoletja.
V delo z lobisti avtomobilistične industrije je bil v evropskih institucijah šest let vpet Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Kot pravi, je delo lobistov jasno, ko gre za poskuse vplivanja na politične odločevalce v obliki sestankov in pogovorov, bolj v meglo zavito pa je njihov delež v različnih političnih kampanjah in oglaševanju. »Avtomobilska industrija je na svojem vrhuncu, poenotenje evropskega prostora je to še okrepilo.«
Po raziskavi LobbyFacts.eu avtomobilska industrija povečuje sredstva za lobiranje v Evropi. Od leta 2011, ko naj bi za lobiranje namenila nekaj več kot sedem milijonov evrov, je bil leta 2014 ta delež trikrat večji. Avtomobilski giganti so letos za ta namen odmerili 40 odstotkov več sredstev kot leta 2012.
Eno je povezovanje politike in industrije, drugo ravnanje potrošnikov. In tukaj potrošniki v zadnjih letih kažemo zanimiv, dvoličen, obraz. Tipičen primer za to tako imenovani SUV-ji, športni terenci, ki jih je na cestah vse več, čeprav so okoljsko vse prej kot nedolžni. »Ta niša je danes je danes že kar konkretna na trgu,« je povedal Okorn, »dosega petino, celo četrtino trga, ta trend je zelo dobro viden«.
»Kar je meni najbolj zanimivo – kupujejo jih ekološko ozaveščeni ljudje. Nismo konsistentni, smo ozaveščeni, ko nam to ustreza. Zakaj bi industrija delala drugače, če pa nas ima ujete?«
– Andrej Brglez
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov