Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?
Pretekla leta so močno spremenila potrošniške navade, množična gradnja nakupovalnih središč je nakupe centralizirala, kot kaže, pa so največja žrtev pri tem stara mestna jedra. Ta so bila nekdaj središče dogajanja v mestih, trgovci, podjetniki in potrošniki so živeli z roko v roki. Da bi pomagal pri podjetniškem oživljanju mestnih jeder, v Sloveniji že nekaj časa poteka projekt upravljanja mestnih jeder. Kako uspešen je? Kaj imajo od njega podjetniki, kaj obiskovalci, potrošniki in kakšna je pri tem vloga občin ter države?
Poslovni prostori so prazni, ker je v središčih mest vse manj obiskovalcev. Ti nimajo razlogov, da bi prišli v stara mestna središča. To je slika, ki smo ji priča povsod po Sloveniji, sploh odkar so velika nakupovalna središča na enem mestu zbrala praktično vse, kar potrošnik potrebuje. Logična posledica je propadanje mestnih središč, saj tam podjetniki ne vidijo več možnosti za poslovanje.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?
Pretekla leta so močno spremenila potrošniške navade, množična gradnja nakupovalnih središč je nakupe centralizirala, kot kaže, pa so največja žrtev pri tem stara mestna jedra. Ta so bila nekdaj središče dogajanja v mestih, trgovci, podjetniki in potrošniki so živeli z roko v roki. Da bi pomagal pri podjetniškem oživljanju mestnih jeder, v Sloveniji že nekaj časa poteka projekt upravljanja mestnih jeder. Kako uspešen je? Kaj imajo od njega podjetniki, kaj obiskovalci, potrošniki in kakšna je pri tem vloga občin ter države?
Poslovni prostori so prazni, ker je v središčih mest vse manj obiskovalcev. Ti nimajo razlogov, da bi prišli v stara mestna središča. To je slika, ki smo ji priča povsod po Sloveniji, sploh odkar so velika nakupovalna središča na enem mestu zbrala praktično vse, kar potrošnik potrebuje. Logična posledica je propadanje mestnih središč, saj tam podjetniki ne vidijo več možnosti za poslovanje.
Vsaj dva pomembna dejavnika sta v zadnjih letih močno spremenila nakupovalne navade slovenskih potrošnikov: gospodarska kriza in razcvet informacijskih tehnologij. Potrošniki veliko bolje premislijo, kaj dobijo za svoj denar, pri tem pa informacije prodajalca o izdelku tako niso več ključne, saj pa njihovo vlogo prevzemajo informacije, ki jih kupci lahko pridobijo sami. Prodajalci na njihovo izbiro med drugim skušajo vplivati tudi s poplavo najrazličnejših oznak kakovosti, ki so tudi zavajajoče. Bo nova označba za nadstandardno kakovost živil, imenovana “IZBRANA KAKOVOST”, prinesla pomembne spremembe?
Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.
Sharing economy – angleški izraz za ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin. Nekateri ga prevajajo kot souporabo, najbolj pravilen je termin ekonomija delitve. Ne glede na poimenovanje gre za skupno ustvarjanje, proizvodnjo, distribucijo, trgovino ali uporabo blaga ter storitev. Besedno zvezo, ki je od lanskega leta uvrščena tudi v angleški oxfordski slovar, si morda najlažje predstavljate, če omenilo Airbnb, Uber, car sharing, Ebay itn. Kakšno prihodnost ima koncept ekonomije delitve v Sloveniji, kjer je avtomobil, pa še to ne kakršenkoli, ali vsak milimeter lastne trave, ki naj je lepša kot sosedova, še vedno statusni simbol?
Pri poslovanju v pravni državi pomembno vlogo igra kompetentna javna uprava. Za življenje v urejeni državi so ključne javne storitve. Gospodarstvo to priznava, a opozarja, da je v Sloveniji javna poraba preveč razbohotena. Vsake toliko časa se razplamti spor med javnim in zasebnim sektorjem. Tokrat tli zato, ker finančni minister Dušan Mramor ni pripravil zadovoljivega predloga davčnega prestrukturiranja. Pač nima kje vzeti, da bi na drugi strani lahko razbremenil gospodarstvo. A gospodarska združenja so prepričana, da bi se dalo reorganizirati javno porabo. Na obzorju je že viden konflikt.
V Evropski uniji se kar tisoč milijard evrov na leto porabi za prehrano. Prehranska veriga zaposluje 47 milijonov ljudi in ustvari več kot 7 odstotkov skupno bruto dodane vrednosti v EU. V tej verigi pa se pojavljajo nepoštene prakse. Najbolj so na udaru mala podjetja, proizvajalci hrane in kmetje. Po nekaterih ocenah naj bi to evropskim potrošnikom povzročilo 30 do 40 milijard evrov stroškov na leto.
Zaposleni očetje se pri nas zelo redko odločijo za starševski ali očetovski dopust. Izvršna direktorica Združenja menedžer Sonja Šmuc pravi, da so razlogi za to različni. Pogosto gre za ugled, ki ga uživajo pri delodajalcu, za občutek moškosti, obliko zaposlitve in podobno. Uršula Zaletelj je raziskovala prakse usklajevanja delovnega in družinskega življenja zaposlenih moških pri nas in v tujini.
Razbijamo in sestavljamo šest stereotipov o start-up podjetjih! Od tega, da gre za modne muhe do hipsterskih izdelkov in nemogočega delovnega časa. S podjetniki, ki si upajo biti start-up. O so stereotipih govorili: Matej Gaser iz podjetja Nizkocenovci, ki je postalo start-up leta 2016 ter Tomaž Levak in Žiga Drev iz podjetja Foodko.
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
500 evrski bankovec je na poti v pozabo, saj Evropska centralna banka z letom 2018 ne bo v obtok več dajala novih “petstotakov”, ampak jih bo počasi menjala z bankovci manjših nominalnih vrednosti. Gre za trenutno drugi najvrednejši bankovec na svetu (vrednejši je le bankovec za 1000 švicarskih frankov) in prav to naj bi bil razlog, da je zelo priljubljen med kriminalci in teroristi, z njegovo ukinitvijo pa bi tako otežili kriminalne dejavnosti, pravijo pri ECB. Pa kriminalci in teroristi res še vedno poslujejo s kovčki polnimi 500 evrskih bankovcev?
Slovenija ima že dvajsetletne izkušnje s koriščenjem evropskega denarja, saj smo imeli projekte, ki so bili podprti iz evropskih skladov, že pred vstopom v unijo. V prejšnjem programskem obdobju 2007 – 2013 je Slovenija razpoložljive 4,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev izkoristila v celoti. Pomembno pa je predvsem to, da sofinancirani projekti, ki se jih je nabralo že okrog pet tisoč, izboljšujejo kakovost našega življenja.
Kritiki pravijo, da je finančno opismenjevanje otrok le posledica neoliberalističnega duha časa, v katerem živimo. Drugi, nasprotno, trdijo, da če bi imeli ljudje več znanja, kako z denarjem, bi bilo manj tragičnih zgodb. Projekt finančnega opismenjevanja v srednjih šolah bo predstavil Matjaž Nidorfer, novinar in idejni vodja projekta pri časniku Moje finance.
Craft revolucija je dobesedno pljusknila na sceno. Majhnim, butičnim pivovarjem v Sloveniji zdaj že lahko pripišemo veliko pozitivnih pridevnikov, čeprav so številke v litrih v primerjavi z velikimi še vedno majhne.
Navkljub kvotam in pogosti javni razpravi o položaju žensk je teh na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki še vedno občutno manj kot moških. Toda po drugi strani bi lahko prav ženske v spolno mešanih kolektivih pripomogle k učinkovitejšemu reševanju izzivov, ki jih prinaša sodobna družba. Naslavljajo drugačna vprašanja kot moški, pogostokrat na stvari zrejo širše, podatki tudi kažejo, da so pogosto finančno uspešnejše od moških.
Dobrodošli v virtualni resničnosti! Vse, kar si predstavljate, se lahko tudi zgodi, če ste opremljeni s primernimi očali, pametno napravo in dovolj kakovostno video spremljavo. Virtualna resničnost že spreminja marketing in prodajo, čedalje bolj prisotna je v turizmu in zelo domača v zabavni industriji. “Zagotovo to ni več le igra, je bistveno več kot to. Je nov medij, nova platforma,” izpostavlja Jernej Špende iz družbe Pristop. Kako nov medij izkoriščajo oglaševalci in kako spreminja prodajo?
“Korporativno prostovoljstvo je koristno za vse nas,” pravi Lenka Vojnovič s Slovenske filantropije. Kaj se lahko zaposleni v različnih podjetjih naučijo med prostovoljnim delom? Zakaj podjetja spodbujajo svoje zaposlene, da vsaj en dan v letu namesto v službi delajo kot prostovoljci?
Bo šla Alpina po poti SCT, Mure, Elana, Primorja … nekdaj paradnih slovenskih konjev, ki so zaradi tajkunskih prevzemov bolj ali manj pristali v bankrotu, ali pa se za to žirovsko podjetje vendarle nasmihajo boljši časi? Načrt prestrukturiranja, ki ga je lastnica Slaba banka pripravila ob izdatni polmilijonski finančni pomoči nemškega svetovalnega podjetja Admetam, ne prinaša zadostnih rezultatov. Zdaj se bo ob sodelovanju zaposlenih in zamenjavi vodstva skušalo pripraviti nov načrt za sanacijo. Do preobrata v dobičkonosno podjetje, ki naj bi tako kot v najboljših časih zaposlovalo skoraj dva tisoč ljudi, pa je še daleč.
Nekonkurenčnost slovenskega trga, poklicni izzivi, izmenjave znotraj korporacij ali samo želja po nečem novem. To so razlogi, da vse več Slovencev poišče – za krajši ali daljši čas – delo v tujini. Pa si vsi uredijo status v Sloveniji? Govorili bomo o rezidentstvu.
Evropska komisija je pred nekaj leti v agendi za potrošnike izpostavila nekaj ključnih področij, ki jih bi bilo treba urediti oz. so zahtevala posebno pozornost tako potrošniških organizacij kot zakonodajalcev. Ob svetovnem dnevu potrošnikov bomo preverili, kaj se je spremenilo na področju nadzora nad sledljivostjo izdelkov, varnosti izdelkov, kako je z okoljskimi trditvami na izdelkih, kaj z ozaveščenostjo evropskih potrošnikov? Je res prišlo do večjih premikov na telekomunikacijskem področju in energetiki? Pa tudi o 25 letih izhajanja osrednje potrošniške revije pri nas VIPtestu in tipično slovenskih potrošniških težavah v pogovoru s predsednico ZPS Bredo Kutin.
Programerke, elektroničarke in podjetnice so na dogodku Ladies of New Business v Ljubljani javno razpravljale o ženskah v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Ženske že od samih začetkov razvijajo informacijske in tehnološke rešitve, vendar še vedno predstavljajo le četrtino delovne sile, za enako delo pa so plačane tudi do 30 odstotkov manj kot moški. O položaju žensk so spregovorile programerke, podjetnice in navdušenke nad tehnologijo: Alja Isaković, Katja Koren Ošljak in Tamara Lah Momčilović.
Direktni marketing naj bi imel prednosti tako za oglaševalce kot za stranke. Kaj je torej narobe, če vam gredo prodajna elektronska pisma na živce? Kako dobro prednosti direktnega marketinga izkoriščajo slovenska podjetja in kako dojemljivi so zanj slovenski kupci? Kakšni so svetovni trendi na tem področju in kaj se lahko naučimo od Tripadvisorja?
Neveljaven email naslov