Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Gregory Roekens verjame, da je pred nami 4. industrijska revolucija in da se bodo kmalu roboti odločali namesto nas
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Še pred kratkim je verjel, da se bodo stvari, o katerih govori, zgodile do leta 2040, zdaj je prepričan, da bo to že bistveno prej, do leta 2020. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo 4. industrijski revoluciji … Kakšne izzive prinaša oglaševalcem?
“Veliko ljudi govori o industrijski revoluciji. Drugi, tretji, četrti. Jaz raje govorim o izkustveni revoluciji. Prejšnje revolucije so bile res prehodi iz enega načina proizvodnje v drugega. Zdaj se iz ekonomije storitev premikamo v ekonomijo izkušenj ali doživetij. Če razmišljate o tem, kaj ljudje kupujejo, ne kupujejo le izdelka ali storitve, temveč doživetje oziroma zgodbo. Če pomislite na pametne telefone, so le predmet, čeprav gre za vsa doživetja, ki jih prinesejo s seboj, in to ljudje kupujejo. V tem kontekstu je za oglaševalce še vedno pomembno, kako predstavljajo znamko, kaj je njen namen, ampak vse bolj pomembno je komunicirati doživetja.”
Roekens si predstavlja življenje s pametnimi napravami, ki niso telefoni in bistveno vplivajo na naše življenje. Denimo pametni hladilnik, ki naroči jogurt. Njegova osrednja tema: kako oglaševati robotom?
“Znamke bodo morale začeti razmišljati o tem, da se v prihodnje o nakupu ne bodo odločali potrošniki, temveč bodo o nakupih v njihovem imenu odločali stroji! Preden boste torej dosegli človeka, se boste morali ukvarjali z virtualnim asistentom. Recimo: hladilnik bo nekakšen virtualni asistent, ki bo poskrbel, da boste imeli najboljšo hrano, na najbolj cenovno učinkovit način. Lahko si predstavljam, da bomo postopoma stroje pooblastili, da opravijo nakupe in odločijo, kakšno hrano –torej tudi katere znamke- bomo imeli. Zato je pomembno, da podjetja začnejo razmišljati o tem, kako bodo vsebino podajala strojem, ne le ljudem. Da oglaševanje prilagodijo strojem! Mi, torej ljudje, smo v stiku z znamkami preko TV, radia, računalnika, telefona. Naprave pa z drugimi napravami komunicirajo drugače. Zato moramo tudi vsebino prilagoditi temu načinu komunikacije.”
Lahko se vam to, da bo hladilnik namesto vas naročil hrano, zdi imenitno, lahko strašljivo. A naš gost opozarja, da zagotovo ne bo šlo za kaos. Podatki bodo še bolj pomembni kot danes:
“Da bi hladilnik lahko odločil, kakšen jogurt želite, mora zelo veliko vedeti o vas. Ste na kaj alergični, katero sadje imate radi, katera znamka jogurtov vam je najbolj všeč. Vse to mora hladilnik vedeti, da lahko opravi nakup. Vsekakor prihodnost prinaša to, da bodo stroji kupovali v našem imenu!”
Pustimo zaenkrat ob strani strah, da bi nam roboti vzeli delovna mesta in se posvetimo svetli plati zgodbe. Če bodo roboti delali namesto nas, bomo tako ali tako imeli več časa, torej tudi več časa za nakupovanje.
“Če je recimo nakupovanje vaš hobi, ne boste želeli, da ga namesto vas opravi robot. Najbrž boste še vedno z veseljem šli v trgovino in pomerjali stvari. Ko pa boste morali obnoviti avtomobilsko zavarovanje, boste to opravilo z veseljem prepustili robotu. Za nekatera opravila bo torej zagotovo bolje, da jih opravljajo stroji. Druga – in zato govorim o izkustveni ekonomiji – si bomo želeli opravljati sami. Roboti v prihodnje torej ne bodo le kupovali namesto nas, ampak tudi delali namesto nas. Da bi zapolnili ta čas, ko ne bomo delali, si bomo želeli nove izkušnje. Za nekatere je to lahko nakupovanje, za druge potovanje v navidezno resničnost.”
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Gregory Roekens verjame, da je pred nami 4. industrijska revolucija in da se bodo kmalu roboti odločali namesto nas
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Še pred kratkim je verjel, da se bodo stvari, o katerih govori, zgodile do leta 2040, zdaj je prepričan, da bo to že bistveno prej, do leta 2020. V zadnjem času veliko pozornosti namenjamo 4. industrijski revoluciji … Kakšne izzive prinaša oglaševalcem?
“Veliko ljudi govori o industrijski revoluciji. Drugi, tretji, četrti. Jaz raje govorim o izkustveni revoluciji. Prejšnje revolucije so bile res prehodi iz enega načina proizvodnje v drugega. Zdaj se iz ekonomije storitev premikamo v ekonomijo izkušenj ali doživetij. Če razmišljate o tem, kaj ljudje kupujejo, ne kupujejo le izdelka ali storitve, temveč doživetje oziroma zgodbo. Če pomislite na pametne telefone, so le predmet, čeprav gre za vsa doživetja, ki jih prinesejo s seboj, in to ljudje kupujejo. V tem kontekstu je za oglaševalce še vedno pomembno, kako predstavljajo znamko, kaj je njen namen, ampak vse bolj pomembno je komunicirati doživetja.”
Roekens si predstavlja življenje s pametnimi napravami, ki niso telefoni in bistveno vplivajo na naše življenje. Denimo pametni hladilnik, ki naroči jogurt. Njegova osrednja tema: kako oglaševati robotom?
“Znamke bodo morale začeti razmišljati o tem, da se v prihodnje o nakupu ne bodo odločali potrošniki, temveč bodo o nakupih v njihovem imenu odločali stroji! Preden boste torej dosegli človeka, se boste morali ukvarjali z virtualnim asistentom. Recimo: hladilnik bo nekakšen virtualni asistent, ki bo poskrbel, da boste imeli najboljšo hrano, na najbolj cenovno učinkovit način. Lahko si predstavljam, da bomo postopoma stroje pooblastili, da opravijo nakupe in odločijo, kakšno hrano –torej tudi katere znamke- bomo imeli. Zato je pomembno, da podjetja začnejo razmišljati o tem, kako bodo vsebino podajala strojem, ne le ljudem. Da oglaševanje prilagodijo strojem! Mi, torej ljudje, smo v stiku z znamkami preko TV, radia, računalnika, telefona. Naprave pa z drugimi napravami komunicirajo drugače. Zato moramo tudi vsebino prilagoditi temu načinu komunikacije.”
Lahko se vam to, da bo hladilnik namesto vas naročil hrano, zdi imenitno, lahko strašljivo. A naš gost opozarja, da zagotovo ne bo šlo za kaos. Podatki bodo še bolj pomembni kot danes:
“Da bi hladilnik lahko odločil, kakšen jogurt želite, mora zelo veliko vedeti o vas. Ste na kaj alergični, katero sadje imate radi, katera znamka jogurtov vam je najbolj všeč. Vse to mora hladilnik vedeti, da lahko opravi nakup. Vsekakor prihodnost prinaša to, da bodo stroji kupovali v našem imenu!”
Pustimo zaenkrat ob strani strah, da bi nam roboti vzeli delovna mesta in se posvetimo svetli plati zgodbe. Če bodo roboti delali namesto nas, bomo tako ali tako imeli več časa, torej tudi več časa za nakupovanje.
“Če je recimo nakupovanje vaš hobi, ne boste želeli, da ga namesto vas opravi robot. Najbrž boste še vedno z veseljem šli v trgovino in pomerjali stvari. Ko pa boste morali obnoviti avtomobilsko zavarovanje, boste to opravilo z veseljem prepustili robotu. Za nekatera opravila bo torej zagotovo bolje, da jih opravljajo stroji. Druga – in zato govorim o izkustveni ekonomiji – si bomo želeli opravljati sami. Roboti v prihodnje torej ne bodo le kupovali namesto nas, ampak tudi delali namesto nas. Da bi zapolnili ta čas, ko ne bomo delali, si bomo želeli nove izkušnje. Za nekatere je to lahko nakupovanje, za druge potovanje v navidezno resničnost.”
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov