Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
Med poslovnimi krivuljami tokrat intervju z Davidom Berriejem o socialnem podjetništvu.
Akcija! Za spremembo s tem ne mislimo znižanja cen. Predstavljamo model akcijskega učenja, s katerim rešujemo pomembne izzive v podjetjih in organizacijah. Problemi, ki jih lahko rešujemo z akcijskim učenjem so takšni, da imajo številne različne odgovore. In ne le to. Vsi so lahko pravilni, pravi Christine Abbott.
Ob perečem problemu brezposelnosti mladih v EU so medalje s tekmovanj v znanju in poklicnih spretnostih lahko prednost. Jih tako dojemajo tudi delodajalci?
V poslovnih krivuljah smo predstavili tri slovenska podjetja, ki so prepoznala koristi v aktivnemu upravljanju s starejšimi zaposlenimi.
V trgovini Zoofa se združujejo slovenski oblikovalci s področja mode in uporabne umetnosti. Zadruga oblikovalcev in ustvarjalcev je tudi prostor za pogovore, sodelovanja in stilske rešitve. Kaj pa konkurenca in preživetje, enajst svežih in unikatnih blagovnih znamk namreč ne podpira masovne proizvodnje…
Pogovarjali smo se z mislecem, zdravnikom in psihologom dr. Edwardom de Bonom, ki poudarja, da moramo razmišljanje kot predmet uvesti v izobraževalne ustanove.
Če organizacija temelji na zadovoljnih delavcih, odprtem dialogu, inovativnosti in razvoju, je uspeh zagotovljen, pravijo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Njihov kavni avtomat, v katerem je več kot 500 sestavnih delov, je povezan s kar štirimi inovacijami. Razvili so ga s pomočjo evropskih sredstev, v projektu je sodelovalo 40 strokovnjakov.
Slovenija to jesen tako kot ostale države EU prehaja na nov sistem izračunavanja nacionalnih računov (BDP) ESR2010. Kakšne spremembe prinaša nova metodologija smo ugotavljali v poslovnih krivuljah.
Ste že kdaj pomislili, da moramo pri določenih storitvah v javni upravi izpolniti preveč obrazcev? Da javni uslužbenci niso dovolj motivirani ali pa da se ne povezujejo dovolj med seboj? Ali pa zgolj o tem, da bi lahko nekatere storitve lahko bile enostavnejše, uporabniku bolj prijazne? Tako razmišljajo tudi motivirani mladi Slovenci, ki prihajajo z idejami, kako izboljšati javno upravo.
Evropska unija išče ukrepe za zmanjševanje grozljivih številk o brezposelnosti mladih. Teh je bilo v Sloveniji aprila letos med 15. in 29. letom starosti več 30.000. Kakšne so priložnosti za mlade v letu 2014 in kako lahko izkoristite 15,2 milijona evrov, s katerimi evropski socialni sklad spodbuja zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje?
Skriti zmagovalci so visoko specializirana podjetja z velikim tržim deležem in nadvse inovativnimi izdelki. Zelo verjetno ne poznate niti podjetja niti izdelka, ga pa uporabljate. Skriti zmagovalci tudi v krizi ustvarjajo nova delovna mesta in zelo veliko delajo. "Direktor nekega skritega zmagovalca mi je dejal, da najamejo drugega zaposlenega šele tedaj, ko bi potrebovali že tretjega." Odkrito o skritih zmagovalcih dr. Hermann Simon, nemški ekonomist, ki se je prvi lotil preučevanja tovrstnih podjetij.
O različnih vidikih primerjalnega potrošniškega testiranja, ki lahko služi tudi kot pomemben instrument za spodbujanje kakovosti in konkurenčnosti.
Afrika je celina številnih priložnosti, tudi za slovensko gospodarstvo. V središče razvojnega sodelovanja namreč vse bolj stopajo poslovni odnosi. Ob tem pa se odpirajo različna vprašanja. Ameriška organizacija GFI v svojem poročilu ugotavlja, da se je samo iz petih revnih afriških držav v zadnjih desetih letih nezakonito izteklo več kot 60 milijard dolarjev. "Razvite države dajejo pomoč in jo hkrati jemljejo nazaj. Gre za nepredstavljivo hinavščino," nam je povedal predstavnik GFI. O tem, kako brez izkoriščevalskih stranpoti ujeti gospodarske priložnosti, ki jih ponuja Afrika, smo se pogovarjali na tretjih Dnevih Afrike, ki so prejšnji teden potekali v Ljubljani.
Julija lani so se za zaprtimi vrati v Washingtonu začela pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obširnem Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu, krajše TTIP, ki naj bi predstavljal pomemben preboj v svetovni trgovini.
Zdajšnja generacija mladih ni bila vzgojena v podjetniškem duhu, ampak v miselnosti, da jo bo sistem že posrkal, ko pride na trg. Tak je med drugim odgovor mladih na skrb vzbujajoči razkorak med potrebami na trgu dela in njihovo usposobljenostjo, da pri prodoru nanj uspejo. Dobivamo mlade, ki imajo briljantne življenjepise, a so brez pravih izkušenj, poročajo zaposlovalci, ki izobraževalnemu sistemu očitajo premalo aplikativnih znanj.
Kako iz »blata« delati denar ali »krone«, že dobro stoletje vedo v opekarni v Borecih, vasi v občini Križevci pri Ljutomeru. Tamkajšnja ilovica namreč krasi številne strehe tako starih kot novih hiš doma in na tujem. Kljub dejstvu, da pripadajo gradbeništvu, Tondach Slovenija tudi v časih, ko gradbinci v glavnem propadajo, dela z dobičkom.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je kmet tisti, kdor ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. Slabšalni pomen pa je, da je to neroden, neuglajen, tudi omejen in neumen človek. Ta slabšalni pomen se je skozi stoletja izoblikoval v urbanih okoljih. A kmet je vse kaj drugega kot to, v prejšnjih, predvsem pa v zdajšnjem času mora imeti več sposobnosti in znanj kot marsikateri diplomant zaposlen v javni ali v zasebni sferi.
Pred dnevi je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o tehnoloških parkih, ki postajajo ključni del trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest. Ob tej priložnosti je Slovenijo obiskal generalni direktor organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj Li Yong. Kot je poudaril, je vse bolj očitno, da potrebujemo nov razvojni pristop, ki bo obravnaval družbo, gospodarstvo in okolje kot celoto. Prav tehnološki parki, ki omogočajo partnerstva med državo, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, so sestavni del tega pristopa.
Ob številnih uspešnih slovenskih kampanjah na platformah za množično financiranje, se zdi, da se tam cedita mleko in med. “Navadno je na kickstarterju uspešnih okoli 45 odstotkov kampanj. Vsem torej ne bo uspelo in ni lahko. Mislim, da je v življenju le malo stvari, ki so idealne.” Ameriški strokovnjak Jason Best o tem, kako biti najboljši pri množičnem financiranju in kako nov model financiranja pomaga graditi zaupanje.
Prižigamo zeleno luč za zeleno in krožno gospodarstvo. Kriza, odvisnost od uvoza surovin in čedalje bolj globalna konkurenca kažejo, da je model "naravni viri-izdelek-odpadek" zastarel. Kot šaljivo izpostavlja direktor Centra za ravnanje z odpadki Puconci Franc Cipot: "To več niso odpadki, to je nekaj zelo pametnega. Zaposlenih imamo 70 ljudi in če bo šlo tako naprej, bomo zmagali in bomo imeli na koncu marmelado."
Neveljaven email naslov