Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Osrednje sporočilo Svetovnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Hyderabad gosti osmi Svetovni podjetniški vrh. V indijski prestolnici tehnologije in podjetništva se je zbralo več kot 1500 udeležencev z vsega sveta. V središču pozornosti letošnjega vrha so podjetnice! Predstavile bodo svoj posel in razpravljale o tem, kaj bi države in zasebni vlagatelji lahko naredili za to, da bi se za podjetniško pot odločilo še več žensk.
Hyderabad, mesto biserov, je te dni še bolj raznovrstno kot sicer. Prizorišče dobro prikazuje indijski gospodarski napredek – vsepovsod gradbišča, nove široke ceste, ki se lahko po nekaj kilometrih spremenijo v ozke makadamske poti, moderne trgovine in pisarne ter le kak meter stran kolibe, blišč in beda.
Urška Anumanchi je Slovenijo pred dobrimi devetimi leti zamenjala za Indijo, z možem in otrokoma živi v Hyderabadu.
“Kar zadeva kulturo in vero, je to najbolj raznovrstno mesto v Indiji. Pred očmi vidiš, kako rastejo zgradbe in kako se razvija infrastruktura. Sicer pa je to kaotično mesto.”
Global entreprenuership summit ali Svetovni podjetniški vrh letos poteka že osmič. V skladu s temo Ženske najprej, blaginja za vse je letos med udeleženci več kot polovica žensk. Iz Slovenije v Hyderabadu sodelujejo tri podjetnice – Slađana Mlađenović iz zagonskega podjetja Photo BloomAR, Gaja Zornada iz podjetja Sphericam in Silvana Rodrigez.
Silvana živi v Ljubljani, a je iz Kolumbije. V šali poudari, da je edina udeleženka iz Slovenije, ki v bistvu ni iz Slovenije. Dela v Ljubljani, njen delodajalec je Eurosender. To je vodilna platforma za najem transportnih storitev v Evropi. Če denimo stranka želi poslati majhen paket, kakšno večjo stvar ali celo tovor za ves tovornjak, se ji ni treba ukvarjati s posameznimi logističnimi podjetji, ampak obišče spletno stran eurosender.com, vpiše, kam bi poslala paket, oni preverijo ponudbe in izberejo najboljšo.
“Naše podjetje zbere povpraševanja številnih majhnih akterjev, ki jim tako lahko zagotovijo boljše pogoje in ugodno ceno.”
Slađana Mlađenovič deluje v Silicijevi dolini, v zagonskem podjetju. Poudarja, da je sodelovanje na Svetovnem podjetniškem vrhu zanjo in za podjetje izjemno pomembna. Sodelujoči na Svetovnem podjetniškem vrhu prihajajo iz 150 držav, organizatorji so v ospredje postavili štiri sektorje: energija in infrastruktura, zdravstvo, digitalna ekonomija in zabavna industrija.
Osrednje sporočilo vrha pa se vendarle bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic. Organizatorji verjamejo, da so inovativnost, znanje in potencial žensk premalo izkoriščeni.
Sudha Shrimali, novinarka časopisa NavBahart Times iz Mumbaja, poudarja, da ima sicer žensko podjetništvo v Indiji dolgo tradicijo.
“V svetu velikih korporacij v Indiji ni veliko žensk, toda v pravi Indiji, to je v vaseh, je veliko podjetnic, ki imajo podjetniške veščine, ki sodelujejo, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Ženske v Indiji so podjetnice, treba jim je pomagati, da bi lahko napredovale.”
Svetovni podjetniški vrh torej v ospredje postavlja podjetnice. Kolumbijka, ki živi in dela v Ljubljani, Silvana Rodrigez meni, da so takšni dogodki izjemno dobra spodbuda.
“Delam na tehnološkem in logističnem področju, kjer so vedno prevladovali moški. To se sicer malce spreminja, ampak še vedno mi je izziv dokazati, da sem vredna zaupanja, da razumem posel in da se lahko enako dobro pogajam kot moški. Ne bi pa rekla, da je to, da sem ženska, ovira.”
Ena od treh velikih univerz v nemški prestolnici postaja evropska Silicijeva dolina. Sogovornik: prof. dr. Jörg Steinbach, predsednik Tehniške univerze v Berlinu.
Kako vrniti denar, ki so ga iz Slovenije odnesli v tujino? Poleg strašljivih številk o skrivnih mednarodnih finančnih mahinacijah in megalomanski industriji z največjimi denarnimi tokovi, ki izginjajo v brezdanje žepe pohlepnežev, smo poiskali tudi možne rešitve - pri Jamesu Henryju, razgaljevalcu tovrstnega kriminala.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Minuli teden je revija Podjetnik že 23. leto zapored razglasila podjetnika leta. To je Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, ki je z baloni za pokrivanje objektov začelo osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije, zdaj pa si podjetje s 15.000 kvadratnimi metri pokrite površine lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni stadion z atletsko stezo. Trenutno veliko delajo tudi v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili nov nanotehnološki izolacijski material.
Neveljaven email naslov