Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju.
Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju
Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.
"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo
Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna.
"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
625 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju.
Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju
Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.
"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo
Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna.
"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
4.400 zaposlenih, od tega okoli 1.600 v matični družbi v Kopru, čaka na razplet prodaje Cimosa. Zapletov ne manjka, sklenitev več kot 100 milijonov evrov vrednega posla je pod vprašajem zaradi Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kakšna je prihodnost velikana z Obale?
Slovenija v globalni tekmi za talente zaseda 27. mesto. Ne gre za resničnostni šov, temveč za kruto resnico, da ima Slovenija sicer odlično usposobljene ljudi, ki pa jih ne zna zadržati in prav tako ne zna ustvariti okolja, ki bi privabilo talente iz tujine. Globalni indeks konkurenčnosti talentov kaže, da so najbolj konkurenčne države Švica, Singapur in Velika Britanija.
Kriza na trgu dela je najbolj prizadela mlade, saj je kar tretjina mladih dolgotrajno brezposelnih, a spremembe v zadnjem letu kažejo, da se trend zaposlovanja izboljšuje.
Delo upokojencev bo sčasoma postajalo vedno pomembnejše. Razlogov je več: na trgu dela bo začelo primanjkovati delovne sile; nizke pokojnine upokojence silijo v dodaten zaslužek; poleg tega pa je tak prehod s trga dela v pokoj nekoliko lažji.
V novo leto vstopamo z nekoliko spremenjeno davčno zakonodajo. O dohodninski lestvici, pomembnih datumih, znižanih stroških izvržbe in drugih novostih smo govorili z Zinko Prunk, FURS.
Podrobneje smo predstavili izzive in prednosti poslovnega okolja, s katerimi se soočajo tuji investitorji pri nas, ki so jih z raziskovalci področja delili že deveto leto zapored.
Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Od kod prihajajo naši strokovnjaki, s kakšnim znanjem in izkušnjami se podajajo na trg dela? Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti. Potegnemo še vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi državami, se vprašamo o sistemu vajeništva in razmislimo o družbenem pogledu na poklicne strokovnjake.
Toby Hester je trener. Ne trenira moštva ali posameznega športnika, temveč sponzorje. Uči jih, kako iz sponzorstva iztržiti največ.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Profesor Joe Peppard je strokovnjak za digitalizacijo in ni najbolj vesel, če digitalizacijo mešamo s tehnologijo. Prepričan je, da “digitalno samo po sebi ničesar ne spremeni. Organizacije oz. ljudje pa se lahko odločijo, da z uporabo digitalnih tehnologij spremenijo procese.” V oddaji bo govoril o digitalni preobrazbi, ki je bolj kot ne nujna…
Cindy Gallop je ena najbolj karizmatičnih, drznih in prepoznavnih osebnosti v oglaševanju. Do svoje industrije je izjemno kritična. A še ni obupala. Prepričana je, da lahko oglaševanje spreminja svet na bolje.
Zdaj so uspešni. Bodo tudi čez 5 ali 10 let? Slovenske podjetnice in podjetniki o tem, kakšne vrednote, lastnosti in veščine jih bodo vodile v prihodnje. O zaupanju, varnosti, kreativnosti in še o čem.
Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.
Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?
Potrošniki vedno težje izberemo primeren, ugoden kredit. Banke poleg tega v ponudbo vključijo še druge finančne produkte, kot so zavarovanja, kartice, posebni bančni računi – česar v resnici ne potrebujemo. Tako je primerjava ponudb več bank nemogoča, težje tudi izberemo za nas primeren kredit. Vodja projekta in strokovnjak za področje financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Boštjan Krisper pravi, da potrošniki v času nizkih obrestnih mer pri izbiri kreditov tako skorajda nič ne pridobimo ali ne privarčujemo. Kako izbrati kredit, kakšna so tveganja in kako lahko med seboj primerjamo ponudbe bank?
Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.
Dr. Gloria Burgess je predavateljica, motivatorka in poslovna trenerka. Ideje za svoje delo črpa iz povezav med glasbo in poslom. Menedžerji kot dirigenti, zaposleni kot glasbeniki. “Ko delam z vodilnimi v nekem podjetju, le-ti pogosto s prstom kažejo na koga v svoji ali kateri drugi ekipi, ne zavedajo pa se, da so prav oni sami problem.” Kakšen je po njenem mnenju dober voditelj in kakšna idealna organizacija? “
Neveljaven email naslov