Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju.
Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju
Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.
"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo
Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna.
"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
625 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju.
Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju
Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika. Tudi letos, ko so bile razmere za marsikatero manjše podjetje težke, so se v Planiki prilagodili vsem predpisanim urnikom in delali ves čas, saj so čez noč izgubili kar nekaj trga za sveže izdelke. Velik padec so doživeli pri prodaji konzumnega mleka, ki ima kratek rok trajanja. Spremenile so se tudi nakupovalne navade ljudi, zato je bilo treba ukrepati in se prilagoditi trgu. Odkup mleka v Posočju so rešili tako, da so začeli siriti svoje izdelke in namenili del mleka za mleko z daljšim rokom uporabe. Tako ni mleko niti en dan ostalo pri nobenem kmetu doma.
"Če povežem z izkušnjami, z vodenjem, dobro je, da imaš neko kilometrino za sabo, ker si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi se to zgodilo takoj na začetku moje kariere oziroma mojega dela v mlekarni. Res, izkušnje pa mogoče neka večja preudarnost tudi pomagajo v takih razmerah, kot je bila letošnja." – Anka Lipušček Miklavič o izzivu vodenja Planike med epidemijo
Da je lahko pri vodenju mlekarne Anka Lipušček Miklavič uspešna, pravi, da velikokrat reducira probleme, si vzame čas, da prediha stvari in nanje pogleda z vrha, recimo z vrha Krna.
"Ko omenjate Krn, to je bil hrib, kjer so me naučili, da sta samo dva ovinka do njega, levi in desni. Vse je treba dati v neko perspektivo in se osredotočiti na to, kar lahko obvladujemo. To je ta miselni ustroj negotovosti in dejansko to, kar vi pravite, da rešujemo današnje probleme danes, o preostalih bomo pa razmišljali, ko bodo še bolj prioritetni." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Pri nas namesto da bi delali z roko v roki, merimo mišice, kdo je boljši, kdo prispeva več k blagostanju družbe in kdo je kriv za nastalo krizo. Morda pa se bo zimzelen boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci končno končal. Ministrstvo za javno upravo napoveduje merjenje učinkovitosti v javnem sektorju in s tem tudi spremembo plačilnega sistema, v katerem bodo prizadevni nagrajeni, neučinkoviti pa sankcionirani. Če vas ob tem stiska panika, se ustavite in premislite, ali res ne bi mogli narediti več? Namreč, prostora za večjo delovno učinkovitost je bojda še dovolj. Tako pravi Branko Žibrat iz svetovalne agencije A.T. Kearny-ja, soavtor mednarodne študije, ki je pokazala, da so javni uslužbenci sami ocenili sebe izrazito samokritično v smislu, da bi lahko v delovnem času naredili več. A manjka jim vodstvo, ki bi znalo delo načrtovati tako, da bi lahko dosegli hitre in dobre rezultate.
Obalno-kraška regija ponuja najrazličnejše možnosti za gospodarski razvoj. Številne cilje so v tej regiji že dosegli tudi v okviru evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013, ki se v resnici končuje z letošnjim letom, so na Obali in Krasu z evropskimi sredstvi sofinancirali kar 200 projektov na področju energetike, infrastrukture, izobraževanja, raziskovanja, podjetništva, nevladnih organizacij, povezovanja naravnih in kulturnih potencialov in še bi lahko naštevali. Izpostavljamo nekaj evropskih projektov iz te regije.
“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.
Vsi govorimo o tem, kako potegniti voz slovenskega gospodarstva iz krize, a ob tem nihče ne pomisli, da imajo prav posebno moč za to, ženske. Podatki verodostojnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da so ravno panožni paradni konji in največji dobičkarji tista podjetja, kjer si v upravah vodstvene stolčke enakopravno razdelijo ženske in moški. To je logično, če samo pomislite, kako velik trg izgubite, če razumete le potrebe starejših belih moških. Tako se še vedno opisuje večji del ne samo slovenskega, ampak svetovnega menedžmenta. Koliko časa bomo še izgubljali priložnost za boljši jutri, morda samo zato, ker se bolje sliši “šef” kot pa “šefica”?
Skoraj deset let je že minilo odkar so pri Združenju Manager predstavili zadnja priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih menedžerjev v gospodarskih družbah. Revizija se je zdela smiselna, ker plače vodilnih še kar naprej burijo duhove tako v strokovni kot v širši javnosti.
Cilj kohezijske politike je boljše življenje ljudi v Evropski uniji! To je eno izmed sporočil evropske komisarke za regionalno politiko, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo, za katero pravi, da je že zdaj evropska zgodba o uspehu. Corina Creţu je prepričana, da bomo svoje ambicije uresničili tudi v novi finančni perspektivi. V Poslovnih krivuljah bomo govorili o našem koriščenju evropskih sredstev v iztekajočem programskem obdobju, o načrtovanih evropskih projektih, slišali pa boste tudi nekaj poudarkov iz pogovora z evropsko komisarko.
Odpravljamo se na trg, ki obožuje luksuzne izdelke in kjer besede kriza ne poznajo! Nekaj nerokometnih številk. Sicer niso tako sveže kot rokometne, a so zadnje, ki jih imamo. Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je v prvih 8ih mesecih lanskega leta znašala več kot 21 milijonov evrov. V tem obdobju je Slovenija v Katar izvozila za 5,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 15,5 milijonov evrov blaga, predvsem nafte. Čisto možno je, da bodo te številke v prihodnje bistveno drugačne.
V pogovoru z dr. Evo Boštjančič tokrat o tem, kako doseči zadovoljstvo oziroma zavzetost pri delu.
Od lanskega junija so cene nafte padle za dobrih 45% in trenutno kaže, da bodo načrpane količine v Savdski Arabiji ali Združenih državah Amerike še nekaj časa presegale povpraševanje. Zgodba o nafti skriva geostrateška razmerja med državami. Nizke cene pa po eni strani na kolena spravljajo države izvoznice nafte, zelo odvisne od prodaje tega energenta, po drugi strani pa koristijo svetovni porabi.
Leta 2050 bo na svetu več kot tretjina ljudi starejših od 65 let, število stoletnikov se bo podeseterilo. Na vsakem koraku bodo tisočkrat zmogljivejši računalniki, potreba po energiji se bo ob zdajšnji porabi podvojila, srednji razred Zemljanov se bo povečal za več kot poldrugo milijardo, po cestah bodo vozila avtonomna vozila, roboti pa bodo odločitve sprejemali s pomočjo čustev. Kako prihodnji razvoj sveta vidi avtor knjige Svet leta 2050 Nemec Ulrich Eberl, ki je v družbi Siemens odgovoren za komuniciranje inovacij, v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Te dni smo v Sloveniji dobili knjigo “Kako do službe?”, ki je sicer drugi tovrsten priročnik na našem trgu. Avtorica Tamara Guzelj, ki na kadrovskem področju deluje 15 let, pravi, da so stare metode iskanja zaposlitve postale popolnoma neučinkovite, zato se moramo izziva lotiti drugače.
Dobra strategija, ki je ne moremo uresničiti, ne obstaja. “To je kot pošast Loch Ness. Dobra strategija, ki jo le slabo izvajamo. To ni možno,” je prepričan profesor Roger Martin. V svojih člankih poudarja, da dobra strategija vključuje vse zaposlene. Je kratka, jasna in izvedljiva. Dobra strategija odgovarja na pet ključnih vprašanj. Kje lahko zmagamo, kje bomo delovali, kako bomo zmagali, kakšne sposobnosti potrebujemo in kateri menedžerski procesi so za to potrebni?
Podjetja so v krizi močno zmanjšala proračune za darila. Vendar pa se obdarovanje ne bi smeli odreči, še posebej, če je namen obdarovanja bit prijazen do nekoga in mu reč hvala za ves tvoj trud, opazil sem, kaj si v zadnjem letu naredil. O darilih, njihovem sporočilu in idejah v pogovoru z Lučko Peljhan, strokovnjakinjo za poslovno obdarovanje.
Predstavljajte si zajtrk prihodnosti: na kruh obogaten s fižolom namažete maslo in marmelado, zraven pa spijete proteinski šejk iz žuželk, mokarjev. Izboljšan kruh in napitek iz žuželk sta le dve izmed nagrajenih idej Biostartup vikenda Več kot hrana! Študenti različnih smeri, od ekonomije do humanistike in živilstva, so prvi konec tedna v novembru na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v devetih skupinah pod budnim nadzorom strokovno usposobljenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje. Kakšen inovativen poslovni potencial se skriva na področju prehranske industrije preverjamo v tokratnih poslovnih krivuljah.
Gojenje čmrljev, prevoz nevarnih odpadkov, večjezične knjige za otroke … to je le nekaj podjetniških idej, ki so jih mladi v minulih mesecih razvijali v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Zdaj so pripravljeni, pravijo, pripravljeni, da se poženejo na trg. V programu Podjetno v svet podjetništva se je do zdaj usposabljalo približno 700 mladih s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica jih zdaj ustvarja v svojem podjetju.
Neveljaven email naslov