Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.
Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."
Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.
"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."
A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.
"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."
V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.
"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."
Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.
Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.
Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."
Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.
"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."
A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.
"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."
V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.
"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."
Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.
Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.
Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.
Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.
Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.
Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.
V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.
Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.
Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.
Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?
Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.
John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?
Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.
Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?
Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.
V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.
Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?
Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Neveljaven email naslov