Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osvobojen trg goriv

10.11.2020

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.

Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.

Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.

Zgodilo se je, kot so pričakovali

Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."

Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.

"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."

Negotove razmere povzročijo manjši odziv kupcev na cene

A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.

"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij." 

V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.

"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."

Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.

Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc. 

 


Poslovne krivulje

623 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Osvobojen trg goriv

10.11.2020

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.

Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu

Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.

Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.

Zgodilo se je, kot so pričakovali

Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."

Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.

"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."

Negotove razmere povzročijo manjši odziv kupcev na cene

A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.

"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij." 

V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.

"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."

Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.

Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc. 

 


11.09.2018

Je na trgu dovolj denarja za dobre podjetniške ideje?

Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.


26.06.2018

"Nihče ne razume, kaj se dogaja z nami v procesu komuniciranja"

Zaključen je 12 . komunikacijski monitor, raziskava, ki jo vsako leto zapored opravljajo v Evropi profesorji znanih evropskih univerz. Preučevanje se je razširilo tudi na druge celine in primerjave prinašajo zanimive rezultate. Tako kot so letos lažne novice tiste, okoli katerih se vrti stroka in javnost, so bili v preteklosti recimo boti na internetu, umetna inteligenca, pa tudi vpliv finančne krize na vse pore javnega komuniciranja. Stalnica so tudi razlike v komuniciranju med SZ Evrope in JV.


19.06.2018

Naj bo počitniško delo pozitivna izkušnja

Obseg študentskega dela se med poletnimi počitnicami precej poveča. Veliko dijakov in študentov se za počitniško delo odloči iz več razlogov. Prvi stik z delovno izkušnjo prinaša tako koristi, kot tudi številne pasti. Počitniško delo mladim omogoča, da se s trgom delovne sile in trdo realnostjo, ki sledi po končanem šolanju, seznanijo predčasno in se tako izognejo presenečenjem, ki bi jih sicer doživeli ob kasnejšem iskanju dela. Trenutno imata dva največja študentska servisa več kot 6000 prostih delovnih mest. Med poletnimi počitnicami pa se predvsem poveča povpraševanje v turizmu.


12.06.2018

Kriptovalute na Ljubljanski borzi?

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.


05.06.2018

Roboti, prosti čas in empatija

Dobrodošli v letu 2030. Dobra novica je, da imate več prostega časa, slaba pa, da tudi več dela. “V prihodnje bomo imeli mešanico prostega časa in dela. Podjetja bodo morala svojim zaposlenim zaupati, da bodo delo opravili tudi, če ne bodo sedeli 10 ur v pisarni. Zaposleni pa bodo morali vedeti, kdaj je dovolj.” Zakaj bo v prihodnje v službo nujno nositi empatijo in zakaj je vseživljenjsko učenje odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da nas ne bodo nadomestili roboti? Sabrina Dick, regionalna kadrovska direktorica podjetja SAP, o prihodnosti dela.


29.05.2018

Osebni podatki so denar

Bomo zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostali brez informacij, ugodnosti, klubov zvestobe? “Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora biti posameznik seznanjen komu daje podatke, katere podatke in zakaj. Če so nam povedali, da bodo imeli podatke samo do konca nagradne igre, potem to velja samo za tisto obdobje,” pojasnjuje Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.


22.05.2018

Vztrajnost - veščina, ki najbolj pomaga pri iskanju zaposlitve

Po končanem šolanju se mladi prvič soočijo s trgom delovne sile. Za mnoge je to prvi večji korak v življenje odraslih, saj se morajo seznaniti s ponudniki dela in načini iskanja službe, nekaj pa jih tudi spozna, da je iskanje zaposlitve lahko mukotrpno in dolgotrajno delo. Kako se mladi znajdejo na trgu delovne sile, kako je z brezposelnostjo mladih v Sloveniji in na kakšne načine si lahko olajšajo iskanje svoje poklicne poti je odkrival Matevž Polajnar.


15.05.2018

Le čevelje sodi naj ... Clark?

Galahad Clark občasno preveri števec korakov, a se nikoli ne upeha, ko je treba biti korak pred konkurenco. Lastnik številnih inovacij in ustanovitelj podjetij: Vivobarefoot, United Nude in Terra Plana je sicer zelo kritičen do obutvene industrije. Kot pravi, obutvena industrija dela veliko škodo zlasti otroškim stopalom. Clark je pred časom na dogodku podjetniške skupnosti CEED nagovoril tudi slovenske podjetnike in poudaril, da so trajnostne rešitve edina možna pot za napredek svetovnega gospodarstva.


08.05.2018

Družinska podjetja: iz generacije v generacijo?!

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je v Sloveniji 83 odstotkov družinskih podjetij, dve tretjini pa pri prenosu na mlajšo generacijo propade. Kaj bi lahko naredili za to, da bi bil prenos na naslednike bolj uspešen? Kako so oz. bodo prehod izpeljali v dveh uspešnih slovenskih podjetjih: vrhniškem Siliku in lendavskem Varisu?


24.04.2018

Smo na poti, da redefiniramo klasično varčevanje

Slovenija je na poti, da se pridruži trendu v EU, kjer prihranki v vzajemnih skladih presegajo prihranke v depozitih


17.04.2018

Slovenija je vodilna v svetu na področju verižnih podatkovnih blokov

Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, so si bili enotni vsi sodelujoči na prvem vrhu o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto. Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija. Sprašujemo se, kako ji je uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato. Več s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.


10.04.2018

Slovenski trg dela

Število brezposelnih se v Sloveniji že več mesecev zapored zmanjšuje. To je sicer dobra novica za iskalce zaposlitve, delodajalci pa se že soočajo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Poleg gospodarskih trendov pa bodo na pomanjkanje ustreznega kadra čedalje bolj vplivale tudi demografske spremembe. Kakšne prilagoditve in na katerih področjih bodo zaradi tega potrebne pri delodajalcih in kakšne pri delavcih smo ugotavljali v Poslovnih krivuljah.


03.04.2018

Turizem, znanje in nasmeh

Ne le za turistični razvoj, raziskave so pomembne za vse. Brez raziskovanja se ne moremo razvijati


27.03.2018

Kupci bomo postali le uporabniki

Krožno gospodarstvo prinaša nove pristope. Kavbojke si naprimer lahko sposodite in jih vrnete po uporabi.


20.03.2018

Gospodarska rast v 2018?

Leto 2018 bo dobro za trgovce s pohištvom, belo tehniko in gradbenimi materiali


13.03.2018

Dobre spletne banke komunicirajo z uporabnikom

70 odstotkov slovenskega prebivalstva uporablja pametne telefone in so redno na spletu. Je ponudba spletnega bančništva temu že prilagojena?


06.03.2018

Voditeljice prihodnosti

Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?


27.02.2018

Dobra kampanja je tista, ki je resnična

Kakšno je oglaševanje danes, kaj je tisto, kar stroka nagrajuje kot "dober oglas"?


20.02.2018

Uvajanje elektronskega cestninjenja

Dars uvaja sistem enotnega cestninjenja za tovorna vozila.


13.02.2018

Nakupovalne navade na spletu in odprava geoblokad

Nakupovalne navade in poti slovenskih potrošnikov so se z digitalizacijo nakupovanja dodobra spremenile. Slovenci prek spleta največ kupujejo oblačila, športno opremo in obutev in večina - po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenija - jih kupuje pri domačih spletnih ponudnikih. S kakšnimi izzivi se Slovenci srečujemo pri nakupovanju prek spleta in na kakšne ovire kot spletni potrošniki še vedno naletimo?


Stran 7 od 32
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov