Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Simona Glodež, strokovna sodelavka iz Divizije za tehnologijo, mrežo in logistiko pri Pošti Slovenije, o razlogih za pravo eksplozijo v poštnem sektorju v letu 2020:
"Tako kot smo že v prvem valu zaznali spremenjene potrošniške navade, da se je dosti uporabnikov, ki prej nikoli niso kupovali prek spleta, usmerilo v spletne nakupe. Tudi veliko trgovcev, ki prej nikoli niso imeli spletne prodaje, je v tem času uvedlo spletno trgovino. In seveda, podaljševanje teh ukrepov v zvezi z zaprtjem trgovinske dejavnosti in znotraj samih trgovin, ki so odprte, da ni mogoče kupovati posameznih vrst blaga."
Rast števila paketnih pošiljk je opazna že vse leto. Pošta Slovenije opaža 40-odstotno rast, podobna razmerja v primerjavi s prejšnjim letom opažajo tudi v DPD. Po prvem vrhuncu v spomladanskem valu epidemije so številke pri dostavi fizičnim osebam ostale visoke. Upadle so šele avgusta, nato pa so se jeseni znova začele povečevati. Občutno povečanje konec leta je sicer značilno za vsakoletno sezonsko gibanje, v zadnjem kvartalu se število paketnih pošiljk navadno poveča za približno 30 odstotkov.
"V tem letu, ko ta vrhunec sezone sovpada še s koronakrizo, so številke res enormne. V novembru smo imeli več kot 60 odstotkov več paketov, kot je letno povprečje, in prav tako 60 odstotkov več kot preteklega novembra. V decembru pa so številke še višje in so več kot 70-odstotne." – Jakob Bertole, direktor poslovanja DPD
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Simona Glodež, strokovna sodelavka iz Divizije za tehnologijo, mrežo in logistiko pri Pošti Slovenije, o razlogih za pravo eksplozijo v poštnem sektorju v letu 2020:
"Tako kot smo že v prvem valu zaznali spremenjene potrošniške navade, da se je dosti uporabnikov, ki prej nikoli niso kupovali prek spleta, usmerilo v spletne nakupe. Tudi veliko trgovcev, ki prej nikoli niso imeli spletne prodaje, je v tem času uvedlo spletno trgovino. In seveda, podaljševanje teh ukrepov v zvezi z zaprtjem trgovinske dejavnosti in znotraj samih trgovin, ki so odprte, da ni mogoče kupovati posameznih vrst blaga."
Rast števila paketnih pošiljk je opazna že vse leto. Pošta Slovenije opaža 40-odstotno rast, podobna razmerja v primerjavi s prejšnjim letom opažajo tudi v DPD. Po prvem vrhuncu v spomladanskem valu epidemije so številke pri dostavi fizičnim osebam ostale visoke. Upadle so šele avgusta, nato pa so se jeseni znova začele povečevati. Občutno povečanje konec leta je sicer značilno za vsakoletno sezonsko gibanje, v zadnjem kvartalu se število paketnih pošiljk navadno poveča za približno 30 odstotkov.
"V tem letu, ko ta vrhunec sezone sovpada še s koronakrizo, so številke res enormne. V novembru smo imeli več kot 60 odstotkov več paketov, kot je letno povprečje, in prav tako 60 odstotkov več kot preteklega novembra. V decembru pa so številke še višje in so več kot 70-odstotne." – Jakob Bertole, direktor poslovanja DPD
O usposabljanju in zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, kako poteka zaposlitvena rehabilitacija, predstavitev podjetja, v katerem ima več kot polovica zaposlenih takšne osebne okoliščine, da jim prilagodijo delo in delovna mesta, opozorili bomo tudi na razpis ministrstva za delo, s katerim želijo olajšati in izboljšati prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Sogovorniki pravijo, da še nismo vključujoča družba, a smo na pravi poti!
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
Neveljaven email naslov