Interpretira Ajda Toman.

Ljudske ali folklorne pripovedi so velika in zelo pisana množica zelo različnih zgodb in tokrat vam bomo nanizali nekaj razlagalnih. Razlagalne ali etiološke pripovedi so tiste, s katerimi so naši predniki – včasih modro in včasih šaljivo – razlagali drobce sveta okoli sebe. Skozi zgodbe so znali razmisliti o marsičem: o tem, zakaj se iz gorskega jezera dviga osamljen otok, zakaj sredi gozda leži ena sama ogromna skala ali zakaj imajo pasje tačke gole podplate.
In čemu bomo z zgodbami iskali razlage mi, tu, danes? Repkom. Medvedjemu, lisičjemu in zajčjemu ¬ pa še enega pasjega bomo dodali za povrh.
Zakaj repkom? Kot majhna deklica sem si večkrat želela, da bi imela rep. Celo zelo jasno sem si ga predstavljala. Moj rep bi bil dolg in močan. Če ne bi imela stola, bi se lahko naslonila nanj in sedela. Ko bi me zeblo, bi se lahko zavila vanj, in da ne bi zeblo njega, bi mu spletla oblekico. Ko bi bila vesela, bi se hitro premikal, ko bi me bilo strah, pa bi samo obležal. In če bi se kdaj slabo počutil, bi rekla, da me boli rep. No, pokukajmo / poglejmo / podajmo se med repe.